Glavno mesto Maldivov Malé. Državo bi dvig morske gladine močno prizadel. Foto: Reuters
Glavno mesto Maldivov Malé. Državo bi dvig morske gladine močno prizadel. Foto: Reuters

"Mi s svojimi življenji plačujemo za ogljik, ki ga je izpustil nekdo drug," je dejal nekdanji predsednik Maldivov Mohamed Našid, ki predstavlja skoraj 50 držav, ki jih učinki podnebnih sprememb posebej ogrožajo.

Maldivi so najnižje ležeča država na svetu. Našid pa opozarja, da projekcija ZN-ovega poročila kaže na "uničujoče" posledice za njegovo državo, ki je "na robu izumrtja", poroča BBC.

Omenjeno poročilo, ki ga je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres označil za "rdeči alarm za človeštvo", ugotavlja, da bodo postali vročinski valovi, močno deževje in suše vse bolj običajni in ekstremni.

Sorodna novica Rdeči alarm za človeštvo ‒ segrevanje ozračja bo težko ustaviti

Poročilo pravi, da je "nesporno" dokazano, da so ljudje krivi za naraščajoče temperature. V dveh desetletjih se bodo temperature verjetno dvignile za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.

To bi lahko vodilo v dvig morske gladine za pol metra, izključen pa ni niti dvig za dva metra do konca stoletja.

To bi imelo uničujoče posledice za nizkoležeče države, je dejala veleposlanica Antigve in Barbude ter glavna podnebna pogajalka za Zavezništvo malih otoških držav Diann Black-Layne.

Poročilo IPCC-ja je bilo objavljeno manj kot tri mesece pred ključnim podnebnim vrhom v Glasgowu pod imenom COP26.

Vrh bo gostil britanski premier Boris Johnson, ki je dejal, da bo "naslednje desetletje ključno za zagotovitev prihodnosti našega planeta". "Vemo, kaj mora biti storjeno za omejevanje globalnega segrevanja ‒ premog mora postati preteklost, preiti moramo na vire čiste energije, zaščititi naravo in ponuditi finančno pomoč najbolj prizadetim državam," je dejal.

S pariškim sporazumom iz leta 2015 se je več kot 190 držav strinjalo, da bi moral svet omejiti globalno segrevanje na dve ali še raje 1,5 stopinje Celzija več v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. Novo poročilo pa pravi, da bosta obe začrtani ravni preseženi v tem stoletju, če ne bo prišlo do velikanskega krčenja ogljika.

Najbolj ogrožene države opozarjajo, da jim grozi propad
Dijaki o podnebnih spremembah