Lastniki, ki redno gospodarijo s svojim gozdom, hitro odreagirajo na odločbe o sanitarnem poseku, drugače pa je z lastniki, ki že prej niso gospodarili z gozdovi, ali tam, kjer je več solastnikov. Foto: BoBo
Lastniki, ki redno gospodarijo s svojim gozdom, hitro odreagirajo na odločbe o sanitarnem poseku, drugače pa je z lastniki, ki že prej niso gospodarili z gozdovi, ali tam, kjer je več solastnikov. Foto: BoBo

Vodja kranjske območne enote Janez Logar je pojasnil, da je letošnji napad podlubnikov do konca julija za 4,5 odstotka manjši od lanskega in da so do zdaj označili 74.012 kubičnih metrov okuženega lesa.

Revirni gozdarji pa opažajo razlike predvsem glede na lego smrek. Trend povečevanja zaznavajo na višjih nadmorskih višinah, in sicer predvsem v območju Preddvora, Kokre, Jezerskega, pa tudi Železnikov. Podlubniki so se pojavili celo nad 1600 metri nadmorske višine.

Pri tem gre za lokacije, kjer so gozdovi težje dostopni, spravilo lesa pa morajo lastniki opraviti z žičnico ali celo urediti gozdno prometnico, kar podaljšuje čas sanacije. Logar upa, da je bil na njihovem območju lani dosežen vrh rasti podlubnikov, vendar težko napoveduje za naprej, saj je letošnje poletje vroče in nihče ne ve, koliko generacij podlubnikov se bo še razvilo do konca jeseni.

Lastniki, ki redno gospodarijo s svojim gozdom, hitro odreagirajo na odločbe o sanitarnem poseku, drugače pa je z lastniki, ki že prej niso gospodarili z gozdovi, ali tam, kjer je več solastnikov.

Manjši sanitarni poseg na Notranjskem
Na Postojnskem so do zdaj za sanitarni posek zaradi podlubnika označili 74.000 kubičnih metrov lesa, kar je 35 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, je pojasnil vodja območne enote Anton Smrekar. Podlubnik se pri njih širi tudi na območja pri 1100 metrih nadmorske višine. Največ podlubnikov opažajo na območju Postojnske kotline za obrobjem proti Hrušici in na Cerkniškem območju z obrobji.

Po treh letih intenzivnega dela z lastniki je po Smrekarjevem mnenju stanje letos precej boljše kot v preteklih letih, saj se odzivnost lastnikov izboljšuje. "Še vedno pa se najdejo lastniki, ki se ne odzovejo in moramo potem poseči po drugih ukrepih," je dejal in priznal je, da se stanje še ne umirja, da pa se izboljšuje tudi odkup in da je sanacija vse hitrejša.

Smrekar je tudi opozoril, da so velik problem lubadarja toplotni udari. "Če bi bila to normalna poletja kot pred desetletji, bi bila njegova moč bistveno manjša in bi se gradacija hitreje zmanjševala. Ogromno je odvisno od teh toplotnih valov, saj ima to velik vpliv na hitrost razvoja lubadarjev in tudi na stanje smreke. Ta je izredno oslabljena, izsušena, njeni obrambni mehanizmi so zmanjšani ali jih sploh ni, zato ima lubadar večjo moč," je dodal in priznal, da lahko ob nadpovprečno toplih obdobjih ponovno pride do povečanega razvoja lubadarja.

Manj podlubnikov tudi na Tolminskem, vendar …
Zoran Zavrtanik
, vodja odseka za varstvo gozdov na območni enoti Tolmin, je poudaril, da se stanje glede na številke umirja, saj so letos označili za 10 odstotkov manj smrek za sanitarni posek po podlubniku. Vendar je tudi opozoril, da je prehitro reči, da se stanje umirja, saj lahko vročinski valovi povzročijo pravo "eskalacijo podlubnikov".

Na Tolminskem je veliko terenov, kjer je posek vezan na žičnice, za kar pa je težje dobiti izvajalce. Nasploh si želijo več izvajalcev, saj bi bilo marsikje po Zavrtanikovem mnenju stanje urejeno prej.