Znanstveniki so prvič razvili matematično enačbo, ki upošteva tako vpliv naravnih procesov kot človeške dejavnosti na Zemljino podnebje, in ugotovili, da človeštvo povzroča spreminjanje podnebja modrega planeta kar 170-krat hitreje, kot bi se to dogajalo po naravni poti. Enačbo za določanje "teže" različnih dejavnikov na spreminjajoče se podnebje je v sodelovanju z drugimi znanstveniki razvil profesor Will Steffen, strokovnjak na področju sprememb po svetu in raziskovalec na avstralski Narodni univerzi. Svoje ugotovitve je objavil v znanstveni reviji The Anthropocene Review, je poročal spletni The Guardian.

Steffen in njegov soraziskovalec Owen Gaffney s stockholmskega Resilience centra sta omenjeno enačbo poimenovala »antropocena enačba«, da bi poudarila vpliv človeške dejavnosti na modri planet. V znanstveni reviji New Scientist je Gaffney enačbo pojasnil z besedami, da so jo razvili "z osredotočenjem na hitrost spreminjanja Zemljinega ekosistema, in sicer od atmosfere, oceanov, gozdov do ledenih ploskev in čudovite raznolikosti življenja".

Avtorji študije so zapisali, da so bili v zadnjih 4,5 milijarde letih astronomski in geofizikalni dejavniki edini prevladujoči vplivi na spremembo Zemljinega podnebja, a v zadnjih šestih desetletjih je "človek zagnal izjemno hitre spremembe Zemljinega ekosistema". Tako smo ljudje s svojim velikanskim vplivom na okolje po navedbah avtorjev zagnali novo geološko dobo antropocen, ki sicer še ni priznana, tako da smo uradno še vedno v holocenu, a po prepričanju mnogih je uradno priznanje zgolj še vprašanje časa. "Človek je postal tekmec naravnim procesom pri spreminjanju Zemljinega podnebja," so zapisali v raziskavi.

Človek in naravni procesi
"V enačbi se vpliv astronomskih in geofizikalnih sil nagiba k ničli, ker gre za izredno počasne ali redke dogodke, podobno kot dogajanje v notranjosti Zemlje. Vse te sile na podnebje še vedno izvajajo pritisk, a v primerjavi s človeškimi vplivi so zelo majhne," je še zapisal Gaffney. Naravne sile so prispevale zgolj 0,01 stopinje Celzija spremembe globalne temperature na stoletje, je dejal Steffen in dodal, da so za primerjavo v zadnjih 45 letih človeški izpusti toplogrednih plinov vplivali na dvig temperature za 1,7 stopinje Celzija na stoletje.

Človeški vpliv na okolje tako povzroča 170-krat hitrejšo spremembo globalne temperature kot naravni dejavniki. "Ne trdimo, da so astronomski dejavniki našega osončja ali geološki procesi izginili, pač pa, da je njihov vpliv na podnebje v tako kratkem obdobju zanemarljiv v primerjavi s človeškim dejavnikom," je v raziskavi pojasnil Steffen.

Propad civilizacije?
Po njegovih besedah naravni astronomski in geološki procesi delujejo počasi in v obdobjih, dolgih na milijone let, ljudje pa smo po drugi strani isti učinek dosegli v zgolj nekaj stoletjih. "Magnituda človeškega vpliva na podnebne spremembe je podobna udarcu meteorja, ne pa postopnim spremembam," je sklenil.

Gaffney in Steffen sta v raziskavi še zapisala, da se je Zemljin ekosistem v preteklosti pokazal kot zelo trpežen, saj je dosegel na milijone let stabilnosti, a kakršnokoli porušenje omenjenega ravnotežja bi izredno prizadelo človeštvo. Če ne bomo znali zmanjšati antropogenih vplivov na podnebje, nam grozi propad civilizacije, so sklenili v študiji.