Sklad, katerega sredstva so namenjena ukrepom za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, se financira iz prodaje emisijskih kuponov, največji plačnik je Termoelektrarna Šoštanj. Cena kuponov je vmes porasla, denar iz leta v leto ostaja, pri čemer bi ga del bi zagotovo lahko porabili tudi za pomoč gospodarstvu za zelene naložbe in obenem izhod iz koronakrize.

Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Skladu bi koristil dolgoročen načrt porabe, s katerim bi podjetja lahko računala, namesto da se vsako leto najde kak drug projekt. Ljubo Germič iz Energetike Maribor poudarja: "Podnebni sklad bi moral imeti bistveno bolj dolgoročno strategijo, kjer bi podjetjem omogočil priprave razvojnih projektov na način, da jih bo potem gotovo lahko tudi sfinanciral. Vemo, da je umeščanje energetskih objektov v okolje povezana z vrsto težav. Dolgoročna, jasna usmeritev izrabe sredstev bi bila gotovo ena od pomembnih sestavin uspešnejšega črpanja teh sredstev." Sklad namesto tega ostaja omejen na klasične, že znane ukrepe, kot je zamenjava dotrajanih kurilnih naprav prek Ekosklada.

In v čem je razlog za to, da se sredstva ne porabijo? Predsednik uprave Gen-i Robert Golob kaže na državno administracijo: "To se zbira na ministrstvu, ki nima struktur za razdelitev in se ne razdeli. Če bi ga odstopilo že usposobljenim strukturam, bi bilo porabljeno. Ampak administracija ni usposobljena, ne zaupa pa administracijam drugih ministrstev, da bi razdelili po svoje." Izgovarjanje na Bruselj, ki mora odobriti državne pomoči gospodarstvu, torej ni nič drugega kot to – izgovarjanje.

Upravičeni projekti so na dlani

Poraba bi morala imeti jasno rdečo nit, vlaganje v brezogljično tehnologijo. Gospodarstvo je lahko brezogljično ali pa ne – za začetek je torej treba identificirati panoge, ki so upravičene, dodaja Golob: "So zeleno kmetijstvo, zelena infrastruktura, in to niso pločniki in kolesarske ceste, ampak je primarno primestni železniški promet. In potem imamo tudi zelena delovna mesta, ki iz tega izhajajo." Del teh panog, denimo brezogljično kmetijstvo in turizem, je prizadela tudi koronakriza, zato bi sredstva lahko navezali tudi na njihovo oživitev po epidemiji.

Projekte iz energetike našteva Ljubo Germič: "Energetski sektor lahko močno prispeva k zmanjšanju emisij. Z vidika podjetja, v katerem sem zaposlen, bi bilo več ambicij potrebnih na področju lesne biomase v obstoječih sistemih daljinskega ogrevanja, kjer v veliki meri uporabljamo še vedno fosilna goriva, sicer v kogeneraciji, torej v soproizvodnji, to področje je zelo malo podprto. Naslednje je gotovo izraba geotermije, kjer sicer različni sektorji zagovarjajo različne strategije izrabe. Tu bi lahko Ekosklad dajal pomembno podporo razvoju tega področja v različne sektorje. Nadalje je izraba odvečne toplote, veliko se govori o tem, da če bi znali izrabiti vse zmogljivosti, bi lahko s tem zmanjšali emisije CO2 in primarno rabo energije."

Po julijskem rebalansu ob del programov tudi Ekosklad

A čeprav sredstva ostajajo, jih bo za že uveljavljene programe na voljo manj. Del sredstev iz podnebnega sklada po pogodbi upravlja Ekosklad, ki pa je bil julija ob denar za spodbujanje lesene gradnje javnih stavb, električnih avtobusov, do okolja prijaznih komunalnih vozil in električnih polnilnic. Kot opozarja Ana Struna Bregar, direktorica Centra energetskih rešitev, te spodbude prinašajo širše učinke: "Menimo, da prek Ekosklada, kjer se sredstva delijo, povratna in nepovratna, se z denarjem iz podnebnega sklada dela multiplikativne učinke. Iz sredstev, ki so na voljo, se sredstva pomnožijo, ljudje dodatno vlagajo, se spodbudi gospodarstvo k aktiviranju za namene zelene tranzicije. Ekosklad bi lahko še več teh sredstev dodeljeval za energetsko učinkovito gradnjo, trajnostno mobilnost, zamenjavo kotlovnic, prezračevalnih naprav, skratka, za dvig kakovosti in uporabo tehnologij, ki zmanjšujejo emisije, spodbujajo lokalno gospodarstvo, delovna mesta, kar bo ključno v prihodnjih mesecih, da ponovno oživimo gospodarstvo."

Poraba sredstev mora biti transparentna

Sogovorniki, poleg naštetih tudi taki, ki ne želijo biti imenovani, opozarjajo, da je ključno, da so evidence o porabi sredstev – torej ne le o načrtih, ampak o izplačilih – dostopne na enem mestu. Sem bi sodili tudi podatki o manjših naročilih, za katera ni treba izvesti postopka javnega naročanja.

MOP: Razpisi v pripravi

In kaj na vse to pravijo na ministrstvu za okolje? Tega, katerim projektom bodo sredstva namenjena – neuradnih ugibanj je sicer precej, omenjajo se, denimo, sežigalnice oziroma sosežig – še ni mogoče reči, saj je treba počakati na javne razpise oziroma pozive. Prvega po njihovih besedah lahko pričakujemo že v kratkem in se bo nanašal na ukrep podpore prehodu v nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo. Prav tako se bo kmalu začel izvajati ukrep subvencij za naložbe v dejavnosti, povezane s prehodom v nizkoogljično gospodarstvo.