Morska želva vrste Kemp's ridley na plaži v Kostariki. Foto: EPA
Morska želva vrste Kemp's ridley na plaži v Kostariki. Foto: EPA

Želvam skušajo pomagati z različnimi projekti. Eden takih je tudi v Kostariki, kjer je rezervat Playa Tortuga.

Rezervat Playa Tortuga so leta 2009 ustanovili kostariški znanstveniki z željo, da bi preučevali in ohranjali okolje ter ogrožene živalske vrste. Nahaja se ob Pacifiškem oceanu na jugozahod Kostarike.

"Raziskovalni center deluje na približno 70 hektarjih gozda poleg plaže Tortuga. V tem trenutku v rezervatu stalno prebiva in deluje deset raziskovalcev ter seveda prostovoljci, ki se nam pridružijo," je za Prvi program Radia Slovenija pojasnil direktor rezervata in tropski biolog Oscar Brenes.

Prostovoljci v rezervatu delajo z želvami treh vrst. Vsako leto se tam izvali okoli 18 tisoč želv. Na območju gnezdi okoli 60 samic različnih vrst.

Prostovoljci želvam v Kostariki pomagajo "izlegati" jajca

"V sezoni želv zahtevamo, da so prostovoljci pri nas najmanj deset dni. To je dovolj časa, da se seznanijo z delom. Urnik dela pripravimo vsak teden sproti. Naloga prostovoljcev je, da sodelujejo pri raziskavah. Včasih to pomeni, da začnejo zjutraj in opazujejo ptice ali pa sredi dneva sledijo opicam v džungli. Če pa želite delati z želvami, je najboljši čas za obisk med junijem in decembrom. Po avgustu namreč dobimo prve mladičke sezone," pravi Brenes.

Želve jajca izlegajo ponoči. Takrat pridejo na plažo, prostovoljci sledijo posamezni želvi in blizu čakajo, da izvali jajca, kar lahko traja tudi eno uro. Prostovoljci v rezervatu delajo brezplačno. Cena programa za en teden je okvirno 340 evrov, zagotovljeno imajo nastanitev in prehrano. Na ta način državo spoznajo nekoliko drugače kot tipičen popotnik.

Čeprav želve izležejo tudi po sto jajc, so mnogokrat ogrožene

Trenutno na svetu živi sedem vrst morskih želv, ki spadajo v dve družini. Čeprav lahko njihova gnezda vsebujejo tudi okoli sto ali več jajc, so možnosti za preživetje takoj po izvalitvi majhne. Ko želva izleže jajca in se vrne v morje, namreč za seboj pusti sledi, ki pa lokacijo gnezda izdajo plenilcem. "Vsekakor jim pomaga, da ga lahko izkopljejo, seveda. Čeprav veliko plenilcev pravzaprav čaka, da se mlade želvice izležejo in pridejo na površino. Takrat so precej nemočne in počasne," je za Prvi povedala dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran.

Morske želve sicer opravijo eno najdaljših selitvenih potovanj v naravi. "Najdaljše migracije imajo mogoče usnjate želve, ki lahko naredijo tudi devet, deset tisoč kilometrov ali več. Preplavajo cele oceane," razlaga Rogelja.

Morske želve opravijo eno najdaljših migracijskih poti v naravi

V slovenskem morju najpogostejša kareta

V slovenskem morju je najpogostejša vrsta glavata kareta. V času med paritvijo ta vrsta migrira v Grčijo ali na Ciper. V slovenskem morju jo zasledimo v poletnem času, od maja naprej. Želve k nam prihajajo, ker je naše morje bogato s primerno hrano. Ker je morje plitvo, je ta tudi lahko dostopna.

Želve so tudi pri nas ogrožene. Ogroža jih ribištvo, v zadnjih letih pa predvsem trki s plovili. Tem se želve ne morejo vedno hitro umakniti, čeprav so v vodi zelo spretne. Imajo pa v Piranu tudi neke vrste rehabilitacijski center za želve: "K nam pridejo zaradi različnih težav. Če pridejo zelo oslabljene, imajo pogosto mehek oklep. To pa zato, ker jim v prehrani primanjkuje mineralov in se jim to tudi pozna," še dodaja Rogelja.