Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra je namenjen biotski raznovrstnosti vodnih ekosistemov in s tem ohranjanju naravnega okolja za bobre in vidre. Leta 2016 je bil njihov projekt Aquaviva uvrščen med 27 najboljših projektov Life na področju narave. Evropska komisija je leta 2020 njihov projekt LIFE Beaver uvrstila med 123 projektov za evropsko financiranje iz programa Life. Zanj je namenila 491.674 evrov ob pogoju, da v Lutri sami zagotovijo 124.000 evrov.

Sorodna novica Projekt LIFE BEAVER: Življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami

Kot so pred dnevi na Twitterju sporočili iz mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, je Lutra po podpisu pogodbe s komisijo oddala vlogo za državno sofinanciranje na razpisu, na katerem se je ministrstvo za okolje in prostor zavezalo k financiranju lastne soudeležbe za projekte, izbrane v okviru programa Life. To je po navedbah CNVOS-a tudi skladno s prakso, da država pri tovrstnih projektih zagotovi manjkajoča sredstva in tako omogoči pritok bistveno večjih vsot evropskih sredstev.

Po navedbah CNVOS-a je predstavnica ministrstva Lutro februarja 2021 obvestila, da je ministrstvo denar za projekt zagotovilo in Lutri posredovalo predlog pogodbe o sofinanciranju. Pogodbo so uskladili 16. februarja tistega leta, a je minister Andrej Vizjak ni podpisal. Ob tem naj bi Lutra iz neuradnih virov izvedela, da tega niti ne namerava storiti.

CNVOS: To je maščevanje ministra Vizjaka zaradi hidroelektrarne Mokrice

Za spletni portal 24ur.com so v Lutri naknadno pojasnili, da so oktobra lani na državno odvetništvo poslali zahtevek za podpis pogodbe, a je bil ta marca letos zavrnjen s pojasnilom, da je "Lutra pridobila zgolj možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju". Projekt, ki se je začel septembra 2020, je medtem že globoko v teku, Lutra pa na državno sofinanciranje čaka 13 mesecev. Zdaj morajo, če želijo prejeti sredstva iz Bruslja, iz lastnega žepa založiti omenjenih 124.000 evrov.

Sorodna novica Upravno sodišče začasno zadržalo izdajo gradbenega dovoljenja za HE Mokrice

Lutra je, kot so pred dnevi pisali na portalu 24ur.com, vložila tožbo na sodišču z zahtevo, da se vzpostavi razmerje, določeno v pogodbi, usklajeni z ministrstvom. Upajo, da ji bo uspelo denar od ministrstva dobiti na sodišču, saj kot pravijo, lahko v nasprotnem primeru zaprejo svoja vrata. Kot so na Twitterju zapisali v CNVOS-u, se minister Vizjak Lutri maščuje, ker je bila ena od nevladnih organizacij, ki je na upravnem sodišču dosegla začasno zamrznitev izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice. Vizjak je sicer pred prevzemom ministrstva deloval v družbi HESS, ki je investitor pri tem projektu.

Ministrstvo kot vzrok za zadržke navaja podvajanje financiranja

Na ministrstvu so ob tem pojasnili, da imajo glede sklenitve pogodbe o sofinanciranju resne zadržke, čeprav je Lutra glede na določila javnega poziva upravičena do 124.893 evrov državnega sofinanciranja. So po eni strani pogojeni s stanjem te zavarovane vrste v naravi in nastalo potrebo po ustreznem (pre)oblikovanju politike do te živalske vrste. Ob tem pa navajajo tudi razloge, "ki so povezani s splošnim javnofinančnim stanjem in prioritetami, ki so trenutno usmerjene predvsem na spodbujanje projektov za zagon gospodarstva".

Kot pravijo, podatki za lani kažejo, da se število in razširjenost bobra v Sloveniji povečujeta izredno hitro, s tem povezano pa narašča tudi število konfliktnih razmer, ko bober povzroča škodo na premoženju ljudi. Pravijo, da so do leta 2009 do marca 2022 prejeli 298 odškodninskih zahtevkov za škodo, ki jo je povzročil bober. "Fizične osebe, ki so prijavile škodo, so večinoma kmetje, ki jim je bober s svojo dejavnostjo povzročil škodo na poljščinah (večinoma koruzi), poplavil kmetijske površine (nezmožno spravilo pridelkov ali nezmožnost košnje), ali pa je na kolovozu zaradi bobrišča prišlo do vdora zemljine in s tem neuporabnosti kolovoza. Nekaj prijav je bilo tudi škode na gozdnem, plodonosnem in okrasnem drevju," so zapisali. Med pravnimi osebami, ki so prijavile škodo, so ribiški družini, ki sta prijavili škodo na drevju ob ribnikih, ki jih imajo v upravljanju, in družba z omejeno odgovornostjo, ki upravlja z gozdno površino.

To ministrstvo zavezuje, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezne upravljavske načrte, za katere je Zavod RS za varstvo narave leta 2019 pripravil strokovno podlago.

Ker bo ministrstvo za to potrebovalo dodatna finančna sredstva, ugotavljajo, da bo prišlo do podvajanja financiranja, kar pa po njihovem prepričanju ni smiselno in gospodarno, zato projekta LIFE Beaver ne morejo podpreti.

So pripravljeni preveriti, če bi bilo projekt mogoče uskladiti z njihovimi politikami. Preverili bodo tudi morebitno uporabnost posameznih rezultatov projekta kot strokovnih podlag za strateške dokumente in aktivnosti ministrstva na tem področju.

Skupina nevladnih organizacij opozarja na načrtno izčrpavanje organizacij

Nad ravnanjem ministrstva je ogorčena skupina enajstih nevladnih organizacij. Te so v izjavi podpore med drugim zapisale, da Vizjak Lutri sredstva odreka načrtno in da je to nov korak ministrstva v strategiji izčrpavanja organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju okolja, začeti spomladi 2020 ob prevzemu oblasti.

"Takim nerazumnim škodljivim ukrepom smo se že uprli lansko leto na referendumu o vodi in uprli se bomo tudi tokrat. Ne bomo pustili, da Inštitut Lutra, ki skrbi za ohranjanje življenja v ogroženi naravi, za živali in čisto vodo, umre zaradi samovolje ministra Vizjaka," se nevladniki zavezujejo v izjavi podpore. Pod njo so podpisane organizacije Inštitut 8. marec, Smet Umet, Pravnoinformacijski center, Ekologi brez meja, Umanotera, Cipra, Greenpeace, Eko krog, Ekologi brez meja, CNVOS in Civilna iniciativa Danes.