Upravno sodišče je po navedbah Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) prejšnji torek sklenilo, da do pravnomočne odločitve ne more biti izdano gradbeno dovoljenje za HE Mokrice na podlagi izpodbijane vladne odločbe o prevladi javne koristi – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave iz decembra lani. "Vlada se na to odločitev, ki jo v društvo pozdravljamo, lahko pritoži," so navedli.

Sodišče je v začasni odredbi po njihovih navedbah pritrdilo argumentom glede nepopravljive škode, ki jo bi gradnja HE Mokrice povzročila zaščiteni naravi, zlasti določenim zavarovanim in varovanim živalskim vrstam in habitatom v posebnih varstvenih območjih Natura 2000, v katere bi ta projekt posegel.

Društvo v tožbi našteva številne kršitve pravil postopka, napačne uporabe predpisov in pomanjkljive ugotovitve dejanskega stanja. Med drugim navaja, da je za projekt HE Mokrice ministrstvo za okolje in prostor vodilo postopek prevlade javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave, čeprav je sočasno še tekel postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja pred Agencijo RS za okolje, vzporedno izvajanje postopkov pa je v nasprotju z evropskim pravom.

Sorodna novica Vizjak po prijavi na KPK: "Zavzemanje za HE Mokrice je moja obveznost"

"V DPRS-ju smo tožbo, v kateri pričakujemo enako ugodno dokončno odločitev, vložili za zaščito narave in habitatov v in ob reki Savi, saj menimo, da gre pri HE Mokrice za uničevalni poseg, ki se nikakor ne sme zgoditi v razviti evropski državi, utemeljeni na spoštovanju prava EU-ja in spoštljivem odnosu do narave, ki smo jo dobili v začasno uživanje. Investicijski apetiti energetikov in gradbenih lobijev nikakor ne smejo diktirati trajnega in nepopravljivega uničevalnega posega v našo skupno dediščino," so zapisali.

Ponovno so opozorili tudi, da je bil minister za okolje Andrej Vizjak neposredno pred nastopom ministrske funkcije zaposlen v skupini Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), za projekt HE Mokrice pa je bil tudi osebno pristojen.

Ministrstvo bo počakalo na upravno sodišče

Ministrstvo za okolje in prostor bo z izdajo gradbenega dovoljenja počakalo na odločitev upravnega sodišča, ki je v postopku presoje zadržalo izdajo dovoljenja, je v izjavi za medije dejala vodja sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na ministrstvu Vesna Kolar Planinšič. Medtem pa bo nadaljevalo postopke.

Upravno sodišče ni ugodilo zahtevi Rova, je pa delno ugodilo DPRS, in sicer tako, da se do pravnomočnosti odločitve o upravnem sporu, ki poteka, odloži učinkovanje izpodbijane odločbe, je povzela Kolar Planinšičeva.

"Pozdravljamo, da je bila odločitev upravnega sodišča hitra in učinkovita, in zadovoljni smo, da se postopki odvijajo tako, da bo v zadevi odločeno v najkrajšem času. Gre namreč za prvi postopek prevlade javne koristi, ki poteka v Sloveniji, zato nam je pomembno, kaj bo o tem reklo upravno sodišče," je dodala.

Upravno sodišče je po navedbah DPRS sklenilo, da do pravnomočne odločitve ne more biti izdano gradbeno dovoljenje za HE Mokrice. Sodišče je v začasni odredbi po njihovih navedbah pritrdilo argumentom glede nepopravljive škode, ki bi jo gradnja HE Mokrice povzročila zaščiteni naravi, zlasti določenim zavarovanim in varovanim živalskim vrstam in habitatom v posebnih varstvenih območjih Natura 2000, v katere bi ta projekt posegel.

Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja naj bi sicer po nekaterih napovedih trajal približno pol leta, saj gre za dolgotrajen postopek, za katerega je potreben določen čas. "Če bo upravno sodišče v tem času že odločilo o predmetu tožbe, potem zaradi tega procesa ne bo prišlo do časovnega zamika," je pojasnila Kolar Planinšičeva. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja se namreč kljub začasni odredbi lahko nadaljuje.

Vlada je, kot je dodala, obširno odgovorila na vse točke upravnega spora in predložila vso dokumentacijo, sodišče pa je tudi zaprosila za prednostno odločanje.

HESS: Gre za neoporečen projekt

V HESS-u so pojasnili, da so z odločitvijo upravnega sodišča zadovoljni, saj lahko postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja nemoteno poteka naprej. Onemogočena je namreč le izdaja dovoljenja, ne pa tudi postopek za njegovo pridobitev. Sodišče bo postopek po njihovih navedbah vodilo prednostno.

Poudarili so, da je gradnja HE Mokrice načrtovana tako, da bo ustrezno poskrbljeno tudi za okolje. "Gre za izredno dobro zasnovan in neoporečen projekt, s katerim bo uresničenih več pomembnih ciljev tako za državo kot tudi za ljudi, ki živijo na območju med Brežicami in hrvaško mejo," so zapisali.

Projekt je zaradi uresničevanja zastavljenih ciljev na področju obnovljive energije skladen in priporočen tudi od Evropske komisije, ki je poudarila, da je v Sloveniji delež energije iz obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije premalo ambiciozen in kot tak bistveno odstopa od projekcij Evropske komisije za Slovenijo. Hkrati pa komisija v svojem poročilu ugotavlja, da so glede na dane naravne danosti in potencial Slovenije ukrepi države nezadostni, so dodali.

Sorodna novica Vizjak: Na seznamu pomembnih investicij tudi NUK 2, HE Mokrice, gorenjska proga ...

Na upravno sodišče vloženi dve tožbi

Vlada je pri projektu HE Mokrice decembra lani dovolila prevlado javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Ocenili so namreč, da bo ta hidroelektrarna kot obnovljivi vir energije bistveno prispevala k učinkovitemu delovanju celotne obstoječe verige elektrarne na spodnji Savi in tako k realizaciji ciljev obnovljivih virov.
Vendar pa sta dve okoljevarstveni organizaciji – poleg DPRS še združenje Rovo – podali tožbi na upravno sodišče, v katerih sta med drugim opozorili na nepravilno uporabo zakona o ohranjanju narave. Pozvali sta tudi k začasni odredbi, s katero bi HESS-u in drugim prepovedali kakršna koli dela na omenjenem območju.

Vlada je sicer določila tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti družba HESS kot investitor. Med drugim mora urediti drstišče pod jezovno zgradbo, drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi, drstišča v pretočni akumulaciji, ureditev izlivnega dela Krke, ureditev zatonov na izlivnih delih pritokov Orehovec in Grajski potok in posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki.

V posebnem ohranitvenem območju Krke s pritoki je izravnalni ukrep izvedba ribjega habitata in drstišča na izlivnem delu reke Krke. Gradnja verige HE na Spodnji Savi, ki predvideva pet HE – Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice – in pripadajočo infrastrukturo, bi se morala sicer po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov, ki so nastali po umeščanju v prostor.