Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

V okviru projekta Info-Geothermal bodo javno objavljeni vsi podatki o možnostih uporabe geotermalne energije ter pripravljene smernice in navodila, kako to energijo uporabljati večnamensko. Gre za krepitev institucionalnih zmogljivosti državnih organov, vključenih v upravljanje rabe geotermalne energije, lokalnih oblasti, ki zagotavljajo prostorski okvir za vlagatelje, ter največjih akterjev pri raziskovanju globokega geotermalnega potenciala in možnosti rabe termalne vode v Sloveniji.

Za zdaj se uporablja pretežno za individualno ogrevanje

Sorodna novica Prekmursko podjetje bi geotermalno vodo vračalo nazaj v isti vodonosnik

Kot je povedala Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije v vlogi vodilnega partnerja projekta v Sloveniji, geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer se vroča voda uporablja. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, predvsem v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja, kajti le eden od 93 sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji je na geotermalno energijo, je poudarila Rman.

Sorodna novica Geotermalna energija: "Če ne bo ravnovesja, bodo v težavah vsi"

"Ta ogromni potencial je največji v Pomurju in geološko znamo zelo dobro opredeliti, na kateri globini lahko dobimo kakšno vročo vodo in s kakšno temperaturo," je povedala geologinja in dodala, da bo s projektom to postalo javno znano.

Zagotovljene bodo tehnične smernice z vseh vidikov, tako da bodo lahko vlagatelji prišli do celotnega projekta. Izbrali bodo dve pilotni občini in jima pripravili vsa prostorska gradiva, da bi lahko začeli konkretne projekte, ob tem pa ne bodo pozabili niti na geotermalno elektriko.

Samooskrba kot strateški cilj

Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar je spomnila, da je eden strateških ciljev občin tudi samooskrba na različnih področjih, zato je toliko pomembneje, da bodo odpravljene administrativne ovire na tem področju. "Naša vloga je v promociji uporabe te energije in pri povezovanju občin, ki možnosti za to imajo," je dodala.

Gejzir na Islandiji. Foto: Reuters
Gejzir na Islandiji. Foto: Reuters

Navdih so iskali na Islandiji

Aleš Jeraj z ministrstva za okolje in prostor je ugotovil, da je sodelovanje pri projektu, znotraj katerega so si ogledali izkoriščanje geotermalne energije na Islandiji, z vidika pripravljavcev predpisov in odločevalcev v upravnih postopkih zelo pomembno. Kot je dejal, so pridobili nova znanja na terenskih ogledih in se izobraževali, novo ministrstvo za naravne vire bo pokrivalo tudi rudarstvo in s tem celotno področje rabe termalnih voda.

Gregor Rome z ministrstva za infrastrukturo, ki za zdaj še skrbi za rudarjenje, pa je povedal, da so ta hip usmerjeni predvsem v učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. Eden od ključnih izzivov je, kako transformirati obstoječe daljinske sisteme na obnovljive vire. Geotermalna energija je po njegovih besedah posebna priložnost za manjše sisteme, pri čemer je ključna vloga lokalnih skupnosti, da izkoriščanje geotermalne energije vključijo v svoje koncepte. Izkušnje z Islandije pa kažejo, da lahko tudi največja mesta ogrevaš s tako energijo, je še povedal. Eden od naslednjih korakov bo zato objava razpisa za prestrukturiranje daljinskih sistemov na obnovljive vire, ki vključuje geotermalno energijo.

Konferenco sta okviru projekta Info-Geothermal pripravila Občina Beltinci in Geološki zavod Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za okolje, ministrstvom za infrastrukturo, Islandsko šolo za energijo in Skupnostjo občin Slovenije.

Ob predstavitvah dela partnerjev so se udeleženci konference seznanili tudi z islandsko šolo za energijo in pomenom krepitve kompetenc pri razvoju geotermije, z izkušnjami iz občine Podlehnik, s pilotno geotermalno elektrarno v Sloveniji ter si ogledali izrabo geotermalne energije v Lentiju na Madžarskem.