Uprava za jedrsko varnost ocenjuje, da so JEK in drugi jedrski objekti, med drugim eksperimentalni reaktor v bližini Ljubljane, varni in dobro pripravljeni za nenačrtovane dogodke. Foto: BoBo
Uprava za jedrsko varnost ocenjuje, da so JEK in drugi jedrski objekti, med drugim eksperimentalni reaktor v bližini Ljubljane, varni in dobro pripravljeni za nenačrtovane dogodke. Foto: BoBo
Jedrski reaktor (maketa)
Maketa jedrskega reaktorja v Krškem. Foto: BoBo/Bor Slana
Dobra pripravljenost na jedrsko nesrečo

EPREV (Emergency Preparedness REView).
Igor Sirc z uprave za jedrsko varnost je na sestanku z mednarodnimi strokovnjaki poudaril, da smo na tovrstne nesreče dobro pripravljeni, saj imamo vzpostavljen ustrezen sistem ter za to usposobljene ljudi. Ocenil je, da so Jedrska elektrarna Krško (JEK) in drugi nuklearni objekti v primeru nesreče zelo dobro pripravljeni. Sistem je testiran in ljudje so primerno usposobljeni, saj imajo redne treninge na tem področju.

Kot je dejal, so vzpostavili enotni komunikacijski sistem na področju jedrskih in radioloških nesreč, v katerega je vključenih več organizacij. Vsaka organizacija pa ima na voljo vse relevantne informacije in ukrepa v skladu z vlogo, ki jo ima v sistemu.

Obstajajo pa tudi področja, kjer so še mogoče izboljšave, je prepričan. Nekatere organizacije so namreč šele pred kratkim pripravile določene načrte, ki še potrebujejo konkretne smernice, kako določen protokol izvajati.

Ustaljeni in pripravljeni postopki
Sirc je pojasnil, da NEK, če se zgodi nesreča, v skladu s svojimi natančno razdelanimi postopki sprva razglasi določeno stopnjo nevarnosti. Ob tem mora v 15 minutah obvestiti regijski center za obveščanje in upravo za jedrsko varnost. Regijski center nato aktivira vse vpletene organizacije. Uprava za jedrsko varnost pa aktivira ekipo za nadzor izrednega dogodka.

Takoj zatem se začnejo pripravljati obvestila za javnost in stečejo postopki, predvideni za izredne dogodke. Sprva se aktivirajo ekipe, ki spremljajo stanje v elektrarni. Ena strokovna skupina npr. ocenjuje mogoče izpuste in posledice za prebivalstvo. Ob tem se aktivirajo regijski in lokalni štabi, ki izvajajo določene ukrepe, v najhujšem primeru izpeljejo evakuacijo prebivalstva.

Velike in hude nesreče se načeloma zgodijo redko, bistveno bolj mogoče so manjše nesreče, kjer ni hudih izpustov, meni Sirc.

Čezmejni vplivi
Kot je še poudaril, bi bilo ob zelo resni nesreči v NEK-u ogroženo tudi prebivalstvo onstran meje. Pri tem mora biti zagotovljena ista stopnja varnosti tako tukaj kot na hrvaški strani, meni Sirc. Pri tem pa so mogoča različna ukrepanja, predvsem glede posameznih ukrepov v določenem območju. V Sloveniji je npr. prioriteta preventivna evakuacija, na Hrvaškem pa zadrževanje ljudi v zaprtih prostorih.

V Slovenijo je na povabilo vlade prišla misija EPREV (Emergency Preparedness REView), v kateri bodo mednarodni strokovnjaki na podlagi obsežnega dvotedenskega pregleda dokumentov, razgovorov in ogledov pripravili zaključno poročilo, ki bo osnova za izboljšanje pripravljenosti v Sloveniji. Pregledovalni del misije se bo končal 16. novembra.

Dobra pripravljenost na jedrsko nesrečo