Začetki praznovanja 4. oktobra kot dneva opozarjanja na pravice živali so povezani s praznikom Frančiška Asiškega, ki ga katoličani častijo kot zavetnika živali in narave. Prvo praznovanje v sklopu svetovnega dneva živali je leta 1925 v Berlinu organiziral borec za pravice živali Heinrich Zimmermann. Pojedine in praznovanja se je že takrat udeležilo več kot 5000 ljudi. Po večletnem trudu in širitvi praznika v sosednje srednjeevropske države je Mednarodna organizacija za pravice živali svetovni dan živali uradno razglasila maja leta 1935.

Poleg borcev za pravice živali praznik vsako leto praznujejo v številnih državah, predvsem v Evropi. Po svetu se bo danes zvrstilo na tisoče dogodkov v več kot stotih državah, na katerih bodo udeleženci proslavili dosežke mednarodnega gibanja za pravice živali in opozorili na slabe razmere, v katerih še vedno živi preveč živali po svetu.

Poleg trpljenja zaradi zlorab in življenjskih razmer živali, ki živijo s človekom, zaradi nas trpijo tudi mnoge živali v divjini. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje opaznejše podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja. Čeprav se Slovenija lahko ob nedavnem poročilu o grožnji za izumrtje milijona vrst na Zemlji pohvali kot ena biotsko najbogatejših držav Evrope, tudi pri nas lahko več storimo za boljše sobivanje z naravo.

Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno, opozarjajo na statističnem uradu. Ta, kot poudarjajo zagovorniki boljših kmetijskih in gospodarskih praks, ne pomeni nujno gospodarskega nazadovanja, ampak jo moramo izkoristiti kot enkratno priložnost za napreden razvoj naše države.