S Krasom je povezan že od otroštva, tam je odraščal in ostal. Lahko se poistoveti s kraško pokrajino in o njej veliko ve. Najbolj ga očara skrivnostnost pretakanja podzemnih voda, ki bo verjetno vznemirjala še mnoge generacije jamarjev in krasoslovcev, ali kot rad poudari: kras se začne tam, kjer se logika konča.

Zanimivo je, da se jame še vedno marsikomu zdijo strašljive. Medtem ko so večji jamski sistemi precej dobro raziskani, se po navadi premalo zavedamo, da smo zibelka krasoslovja. Foto: Borut Lozej in arhiv Parka Škocjanske jame

Edinstvene Škocjanske jame
Škocjanske jame so največji in obenem najbolj znan naravni pojav klasičnega krasa. Zanje je značilen izjemno razvejan sistem jamskih rovov, ki so dolgi dobrih šest kilometrov, najnižja točka pa je 223 metrov globoko. "To, kar loči Škocjanske jame od drugih jam v Sloveniji in po svetu, sta predvsem izjemen podzemni kanjon in fantastična zgodba o raziskovanju kraškega podzemlja," takoj na začetku obiskovalce navduši Peric.

Reka Reka izvira ob vznožju Snežnika, po približno 55 kilometrih pa izgine v podzemlje, pod skalno steno, vrh katere je vas Škocjan. Foto: Borut Lozej in arhiv Parka Škocjanske jame
Jame, presihajoča jezera, ponikalnice, izviri, vrtače … so kraški pojavi, ki močno zaznamujejo pokrajino med izviri Ljubljanice in Tržaškim zalivom, ki jo imenujemo klasični kras.

Turizem ali narava?
Od leta 1986 so Škocjanske jame vpisane tudi na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Vpis na seznam Unesca pa pomeni tudi veliko odgovornost. Povečanje števila obiskovalcev na eni strani in odgovoren odnos do narave na drugi zahtevata v tem ranljivem kraškem okolju iskanje novih oblik turizma. Zaposleni v parku skupaj z domačini in naravovarstvenimi nadzorniki zaradi razmaha turizma veliko pozornosti namenjajo tudi ohranjanju naravnih ekosistemov. Če bi zaradi ureditve novih poti na primer pregrobo posegli v naravo, se teh posegov ne lotijo, nekatere dele jam so preprosto zaprli, ves čas pa redno spremljajo razmere, in če bi ugotovili kakršen koli negativen vpliv turizma, bi število obiskovalcev omejili ali jih preusmerili v druge dele jame.

V podzemeljskem sistemu in v udornih dolinah so ohranjene redke jamske živali, redke in ogrožene ptice in kar 25 vrst netopirjev. Foto: Borut Lozej in arhiv Parka Škocjanske jame

Po Hankejevem kanalu
Pred Cerkvenikovim mostom reka Reka zavije in nadaljuje pot po Hankejevem kanalu, ki se na nekaterih mestih razširi v velike podzemne dvorane. Hankejev kanal so raziskovali že konec 19. stoletja, po novem pa si bodo ta do zdaj zaprti del jame lahko ob strokovnem spremstvu ogledali tudi obiskovalci in tako doživeli jamo drugače. Sprehodili se bodo lahko po več kot sto let stari, historično obnovljeni poti, v majhni skupini, v jamarski opremi in v spremstvu vodnikov jamarjev.

Slovenija je dežela krasa, skoraj polovica Slovenije je kraške.

Onesnaženje kraških voda
"Čeprav se večina Slovencev oskrbuje iz kraških virov, s kraškimi vodami vse prevečkrat ravnamo zelo malomarno," opozarja Peric. Tudi reka, ki odteka v Škocjanske jame, se, čeprav je stanje po poročilu Agencije RS za okolje običajno še ustrezno, večkrat peni, zaznati je smrad in umazano barvo, zato se trudijo, da bi stanje Reke pred ponorom v Škocjanske jame izboljšali. Kraški svet je namreč izjemno občutljiv, saj gre za neposreden odtok morebitnega onesnaženja. K boljšim razmeram pa lahko pripomore vsak izmed nas, v lokalnih skupnostih, pa tudi kot posamezniki, če pomislimo le na odlaganje smeti.

"Po mojem mnenju bi morali imeti v Sloveniji sodoben muzej krasa."

Ali Slovenci dovolj dobro poznamo svoje kraško podzemlje?
Zanimivo je, da se jame še vedno marsikomu zdijo strašljive. Medtem ko so večji jamski sistemi precej dobro raziskani, se po navadi premalo zavedamo, da smo zibelka krasoslovja. Slovenci pa smo lahko upravičeno ponosni tudi na urejen kataster jam. Glede na število raziskanih jam in način beleženja gre za edinstven način zbiranja podatkov v svetovnem merilu. Jamarska zveza Slovenije ima trenutno zapisanih več kot 13 000 raziskanih jam, podatke o jamah pa dobivajo od slovenskih jamarskih društev, Inštituta za raziskovanje krasa, tujih jamarskih odprav itd.

Borut Peric o ljubezni do krasa in jam