Biologa Grišo Planinca zanimajo dvoživke in plazilci, še posebej kače. Foto: Natalija K. Gajšek

Na telefonski številki 040 322 449 se vam bo zelo verjetno oglasil biolog Griša Planinc, herpetolog, ki ga zanimajo dvoživke in plazilci, še posebej kače. Čeprav bi morda mislili, da september ni pravi mesec za kače, to zagotovo ne drži: v tem času se izlegajo kačji mladiči. Naše poznavanje kač in njihovega vedenja je žal še vedno zelo pomanjkljivo in polno predsodkov.

Naše poznavanje kač in njihovega vedenja je žal še vedno zelo pomanjkljivo in polno predsodkov. Foto: Natalija K. Gajšek

Kje in kdaj bomo najverjetneje srečali kačo
Obdobje, ko so kače dejavne, traja od pomladi in ob toplih jesenih vse do novembra. Vendar se kače največkrat skrivajo, zato je delež kač, ki jih ljudje opazimo, v resnici precej majhen, okrog 10 odstotkov. Kače uravnavajo svojo telesno temperaturo s temperaturo okolice, kar pomeni, da je tudi kačam v poletni pripeki prevroče, zato so poleti dejavne zlasti zjutraj in v pozno popoldanskih urah.
Parijo se spomladi, konec avgusta in septembra pa se izležejo številni mladiči, od katerih mnogi ne preživijo, zato mora biti zaroda več. V tem obdobju lahko srečamo mladiče, ki so dolgi približno 15 centimetrov, hkrati pa tudi kače prejšnjih generacij. Mladiči so že usposobljeni za samostojno življenje, kar pomeni, da imata tudi mlad modras ali navadni gad že strupnike in strup.

Vrste kač v Sloveniji
Med človeku nenevarne kače spadajo navadni gož, belouška, kobranka in smokulja, ki imajo svoj življenjski prostor v osrednji Sloveniji, črnica, ki je najpogostejša na Primorskem, redkeje lahko naletimo tudi na progastega goža, morda celo na mačjeoko kačo in belico.
Od strupenjač, h katerim prištevamo kače, ki imajo strupni aparat, v Sloveniji živijo strupenjače iz družine gadov: modras, navadni gad in laški gad. Modras je razširjen od nižin do visokogorja bolj ali manj po vsej državi, navadni gad živi praviloma višje od 800 metrov nadmorske višine, laški gad pa predvsem zahodno od Soče.

Vse domorodne vrste kač so pri nas ogrožene in zakonsko zavarovane, kar pomeni, da jih je prepovedano loviti, ubijati, preprodajati, zadrževati v ujetništvu ali uničevati njihov življenjski prostor.
Kače srečujemo tudi v domačem okolju in pogosto smo negotovi, ker jih ne poznamo in z njimi ne znamo ravnati. Foto: Arhiv Griše Planinca, Kačofon

Kako se vesti ob srečanju s kačo v naravi in kako ravnati ob morebitnem ugrizu
Ob srečanju s kačo ravnamo podobno kot ob srečanju z drugimi prostoživečimi živalmi. Pustimo jo pri miru, saj kače same po sebi niso agresivne in se bojijo vsakogar, ki je večji od njih. Če je le mogoče, se ji približamo na največ en meter, sicer se bo počutila ogroženo. Zgodi se lahko, da kačo presenetimo in se ta brani z ugrizom. Če se to zgodi, pomeni, da smo imeli precej smole, saj je ugrizov strupenjač pri nas približno deset na leto. Najprej se umaknemo na varno, da ne tvegamo ponovnega ugriza. Pri ugrizu strupenjače je bolečina močnejša, mesto ugriza pa začne otekati. Čim prej moramo poklicati nujno medicinsko pomoč, obrisati strup ob rani stran od mesta ugriza, da ga ne bi v rano vtrli še več, sneti vse, kar je v bližini mesta ugriza, saj se bo oteklina večala, potem pa karseda mirno v polsedečem položaju počakati na pomoč.

Sled ugriza človeku nenevarne kače je podobna manjši praski, saj imajo te veliko kratkih, enako dolgih zob, razporejenih po čeljusti in nebu. Ugriz strupenjače pa je lahko tudi t. i. suhi ugriz, ko strup ne prodre v rano, ali pa žival z ugrizom vbrizga strup, ki začne delovati takoj in pojenja šele po dveh, treh urah.
Kačofon deluje v sklopu Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica
040/322-449

Kako deluje Kačofon
Kače srečujemo tudi v domačem okolju in pogosto smo negotovi, ker jih ne poznamo in z njimi ne znamo ravnati. V tem primeru nam lahko pomagajo prostovoljci Kačofona. Največkrat je dovolj že kratek pogovor, ko ljudi najprej pomirijo, saj je strah po navadi največja ovira pri odgovornem ravnanju s kačo. Eden prvih nasvetov je tudi, naj kačo, če je le mogoče, fotografiramo. Le tako se lahko prepričajo, da ne gre za strupenjačo. Če naletimo na človeku nenevarno kačo, pogosto lahko primerno ukrepamo sami, v nujnih primerih pa sodelavci projekta kače preselijo v primernejša bivališča.

Griša Planinc z nasveti, kako ravnati ob srečanju kače