Ukvarja se z več raziskovalnimi področji, med drugim z dendrologijo, gozdno genetiko, žlahtnjenjem gozdnega drevja ter gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Odraščal je na Notranjskem, ki velja za deželo gozda. Tudi zdaj se za njihovo domačo hišo razprostira gozd, kamor se rad umakne. Gozdovi vedno pritegnejo njegovo pozornost tudi na številnih potovanjih, svoja opažanja pa že desetletja dokumentira tudi s fotoaparatom.

Dr. Robert Brus v gorovju White Mountains v Kaliforniji med dolgoživimi bori, najstarejšimi živimi bitji na svetu. Foto: Osebni arhiv
Dr. Robert Brus v gorovju White Mountains v Kaliforniji med dolgoživimi bori, najstarejšimi živimi bitji na svetu. Foto: Osebni arhiv

Kakšen je naš odnos do gozda?
Slovenci smo z gozdom že od nekdaj zelo tesno povezani. Dr. Robert Brus pravi, da ga imamo v genih, vendar to še ne pomeni, da gozd spoštujemo bolj kot drugi narodi. Hkrati se je vloga gozda tudi spreminjala in danes od njega nismo več tako zelo odvisni kot nekoč.

Gozd je za človekov dolgoročni obstoj še vedno zelo pomemben zaradi mnogih razlogov. V stroki funkcije gozda delijo na proizvodne, socialne in okoljske. Doslej so bile najpomembnejše proizvodne, v prihodnje pa bodo verjetno vse pomembnejše tudi socialne in predvsem okoljske, kot sta na primer čiščenje vode in varovanje tal pred erozijo.

Genska variabilnost drevesnih vrst
Čeprav dr. Roberta Brusa najbolj zanimajo redke drevesne vrste, takšne, ki jih najdemo malokje in ki uspevajo ob robu svojega naravnega območja razširjenosti, tj. v skrajnih razmerah, se raziskovalno veliko ukvarja z običajnejšimi drevesnimi vrstami, s katerimi gospodarimo, na primer s smreko, jelko in bukvijo.
Eno od področij, ki mu dr. Brus namenja veliko svoje strokovne pozornosti, je proučevanje t. i. genske variabilnosti posamezne drevesne vrste. To pomeni, da se posamezni osebki, torej posamezna drevesa, med seboj razlikujejo, in sicer po obliki, velikosti, hitrosti rasti, po odpornosti proti suši in škodljivcem ... Vse našteto ima gensko osnovo. Ohranjanje velike genske variabilnosti v določenem gozdu je zelo pomembno za ohranjanje naravne odpornosti celotnega sistema, kar bo še posebej pomembno v prihodnosti, ko se nam obetajo še večje podnebne spremembe.

Prilagodljivost gozda temelji na visoki genski variabilnosti.

Hkrati nam genske raziskave odpirajo pogled tudi v preteklost. Pri nas so temeljito raziskali gensko variabilnost bukve v Sloveniji, na Balkanskem polotoku in osrednji Evropi, ter ugotovili, da so bili naši gozdovi najpomembnejša zatočišča bukve v ledeni dobi; tu je bukev preživela in se od tod začela spet širiti po Evropi.

Kaj gozdove danes najbolj ogroža?
Globalno gledano gozdove najbolj ogrožamo ljudje, in sicer s tem, ko jih ponekod pretirano izkoriščamo in z njimi ne gospodarimo trajnostno. Hkrati pa jih v zadnjih desetletjih močno ogrožajo tudi naravne razmere, na primer naravne ujme in katastrofe, bolezni ter škodljivci, ki se kot posledica globalizacije širijo po vsem svetu. Na splošno velja, da so povsod najprej ogrožene drevesne vrste, ki so na robu svojega naravnega območja razširjenosti. Vendar se s temi drevesnimi vrstami manj ukvarjamo, saj gospodarsko niso tako zelo pomembne. Z vidika gospodarsko pomembnejših drevesnih vrst pri nas pa je najbolj ogrožena smreka, drevesna vrsta, ki so jo v zadnjih dveh stoletjih v Evropi sadili marsikje, saj je bila zelo prilagodljiva in preprosta za nego ter uporabna zaradi lesa, ki je prinašal tudi dober dohodek. Marsikje so jo vnašali tudi na zanjo mejna območja, tj. v nižine in gričevja, kjer sta pogostejša suša in žled, posledica teh pa podlubnik. Smreka je zato pri nas ogrožena in jo s takih rastišč umikamo. Njen delež se bo v prihodnjih desetletjih zagotovo zmanjševal, zelo pomembno pa bo, kje bomo z njo gospodarili.

"Pragozdovi so dragoceni, ker so edinstveni ekosistemi, ki nam kažejo, kakšen je bil svet, preden smo ga ljudje začeli spreminjati."

Robert Brus

Gozd kot terapija
Že od nekdaj vemo, da sprehod po gozdu dobro vpliva na človeka, vendar se znanost s tem do zdaj ni prav veliko ukvarjala. V zadnjih letih pa je mogoče zaslediti tudi vedno več znanstvenih dokazov o blagodejnem vplivu gozda.
Slovenija je s svojimi gozdovi nekaj posebnega tudi v evropskem okviru, saj je ena redkih držav, v kateri so gozdovi odprti za vse prebivalce, kjer se lahko po gozdovih sprehajamo ne glede na lastništvo. Seveda pa se moramo obiskovalci gozdov zavedati, da ima vsak gozd svojega lastnika, ki zanj skrbi, ga neguje, vanj vlaga znanje, trud in sredstva. Zato in zaradi narave je spoštovanje priporočil t. i. gozdnega bontona pomembno na vsakem koraku.

"Posebnost naših gozdov je njihov ritem, ki ga narekujejo letni časi. V tem se mi zdijo v primerjavi s tropskimi mnogo zanimivejši."

Robert Brus
Robert Brus, gozdar in dendrolog