Pri čemer velik del svojega raziskovalnega dela posveča socialnemu življenju živali in v zadnjem času zelo aktualni temi, dobremu počutju živali. Prosti čas pa najraje preživlja na stari zapuščeni kmetiji, ki jo skupaj z ženo in otroki obujajo k življenju in kjer ima veliko priložnosti za opazovanje živali, zato se ga je prijel tudi opis opazovalec narave.

Zakaj je prašič posebnež
Dr. Janko Skok se rad pošali, da njegovo raziskovalno delo smrdi po prašičih, a takoj tudi pojasni, da pregovorna lastnost prašiča, češ da je umazan, sploh ne drži. To je v resnici zelo čista žival: znan je po tem, da ima za uriniranje in odvajanje blata poseben prostor, z blatnimi kopelmi pa si čisti telo in odstranjuje zajedavce.

Prašič je poseben tudi v biološkem smislu, saj je to edini kopitar z velikimi gnezdi, kar pomeni, da ima praviloma več kot enega ali dva mladiča. Njegova posebnost je tudi to, da je med sesalci najverjetneje edina vrsta brez rjavega maščobnega tkiva, ki je pri mladičih sesalcev sicer izjemno pomembno.

Iz vseh teh spoznanj izhaja tudi drugačno socialno vedenje prašičev v zgodnjem življenjskem obdobju, ko mladi pujski vzpostavijo družbeno strukturo. Za posamezne mlade pujske je namreč značilno, da v nekaj dneh začnejo zahajati na isti sesek oziroma na isto mesto vimena. To pomeni, da je prašič socialna žival, hkrati pa je to znamenje oblikovanja socialnega reda pri prašičih.

Sobivanje z živalmi
Na kmetiji, kjer z družino živi dr. Janko Skok, jih je pri izbiri živali, s katerimi sobivajo, vodilo zanimivo pravilo. Odločili so se za take, ki so sposobne preživeti same. Tako so na primer izbrali koze, saj se je na prvotno zapuščenem zemljišču močno razbohotil japonski dresnik, tujerodna vrsta, ki jo je treba ves čas kositi, če ne želimo, da se pretirano razrase. Lahko pa delo prepustimo kozam, ki japonski dresnik redno uživajo. Poleg kokoši imajo na kmetiji tudi race, ki so si jih omislili predvsem zaradi rdečega lazarja, pa številne domače in tudi okoliške mačke ter želve, grške kornjače, ki so bile na kmetiji že včasih.
Kmetija je na robu vasi, zato se ob njej križajo tudi poti številnih prostoživečih živali, kar je za dr. Janka Skoka še ena priložnost, da jih redno spremlja s fotopastmi.

Zdrav odnos do živali
"Naravno je, da primerjamo obnašanje živali s človekom, paziti pa moramo, da jih ne bi počlovečili," opozori dr. Janko Skok na dileme, ki se lahko pojavijo, ko gre za naš odnos do živali. Nanje vsekakor močno vplivajo naše poznavanje živali in predvsem izkušnje, ki jih imamo z njimi. A kljub številnim raziskavam in dobremu poznavanju biologije živali je dandanes še vedno težko odgovoriti na vprašanje, kakšen je zdrav odnos človeka do živali. "Tak, da živali pustimo, da je žival, da ji dovolimo naravne oblike vedenja," odgovarja dr. Janko Skok.