Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.

Zgodovina na dnu reke, osupljivi kanjoni in poplavni gozd
Ob vprašanju, v katerem delu je Drava najzanimivejša, se dr. Boris Kolar le nasmehne in pove, da vse od avstrijske pa do hrvaške meje. Že v bližini Dravograda, ko priteče čez mejo in na zunaj morda ni videti nič posebnega, se potapljačem pod njeno gladino odpre prav poseben svet. Rekli bi mu lahko tudi eden največjih muzejev druge svetovne vojne na prostem. Prve dni po koncu vojne so se namreč proti avstrijski meji po Dravski dolini umikale množice vojakov in civilistov. Na meji so jih ustavljali zavezniški vojaki in jim dovolili pot naprej le brez orožja, zato je v reki pristalo vse, kar je bilo odveč. Še danes je tod na dnu Drave mogoče najti kose orožja, celo vozil, predvsem pa ogromno osebnih predmetov. Ta del Drave je za potapljače zanimiv in najbolj dosegljiv pozimi, ko je voda bistra. Nižje, pri Vuhredu in pozneje še pri Ožboltu, je Drava najgloblja, globoka tudi do 32 metrov, potapljačem pa se odpirajo pogledi na očarljive kanjone z visokimi stenami in množico rib. Med Mariborom in hrvaško mejo je Drava speljana v kanal, strugo pa obdaja poplavni gozd s številnimi povirji, mokrišči in toplejšimi izviri, ki nikoli ne zamrznejo. 'V teh tolmunih imaš občutek, kot da si v kitovem žrelu, ko je rib več kot vode,' dr. Kolar slikovito opisuje pester podvodni svet Drave.

Vrednost reke določa biotska pestrost
Drava je takšna kot večina velikih rek v območju Nature 2000, kar pomeni, da kljub regulacijam ohranja svoje temeljne značilnosti, zlasti to, da redno poplavlja in premore izjemno biotsko pestrost. Ocenjujejo, da je v Dravi še vedno okrog 50 ribjih vrst. 'V najglobljih delih reke, kjer ribe tudi prezimujejo in kamor se umikajo predvsem kormoranom, ki jih tam zaradi globine težje plenijo, videvam izjemno zanimive redke vrste, kot so grbasti okun, čep, orjaški som, na tisoče mren,' povzame dr. Kolar. Ko govorimo o ekosistemu in izjemni biotski pestrosti, je treba poudariti, da je Drava tudi del poplavne loke, ki velja za najproduktivnejši ekosistem v Evropi. Poplavna loka je še vedno občasno poplavljena, zato je gozd tod zelo dinamičen in omogoča dobre možnosti za bioprodukcijo, posledica tega pa je velika biotska pestrost ne le pri ribjih vrstah, temveč tudi pri pticah, plazilcih, dvoživkah in sesalcih.

Kaj ogroža velike reke?
Drava je ogrožena zaradi preprek, saj takšne selitve rib, kot smo jih poznali nekdaj, niso več mogoče. Zaradi hidroelektrarn so postale številne ribje steze neučinkovite, kar ogroža tudi vse druge večje evropske reke. 'Druga stvar, o kateri bi bilo prav, da bi več govorili in tudi več naredili, pa je onesnaženje. Čeprav so pretoki v Dravi veliki, delež emisij odpadnih vod pa majhen, to ne pomeni, da je zanemarljiv. V Mariboru še vedno prevelik delež voda odteka neočiščen v Dravo,' opozori dr. Kolar. Največja grožnja za velike reke pa sta plastika in mikroplastika, pri čemer je onesnaženje s plastiko globalna težava in izziv hkrati. Ogromno plastike priteče v reke z odpadnimi vodami, ki ne gredo skozi čistilne naprave, kjer bi jih fizikalno in biološko prečistili. Najmanj, kar lahko glede tega naredimo kot posamezniki, pa je, da odgovorno ravnamo s plastičnimi odpadki.