Ti so ga popolnoma prevzeli. Ustanovil je društvo Morigenos, navdušenje je preraslo v strast in kasneje v raziskovalno znanstveno delo. Danes je mednarodno priznan strokovnjak za morske sesalce. Ob večletnem temeljitem raziskovanju stalne populacije delfinov v slovenskem morju zadnja leta veliko sodeluje tudi z raziskovalci v Grčiji, pripravlja doktorat na Enoti za raziskovanje morskih sesalcev na škotski univerzi St. Andrews in sodeluje pri raziskavah kitov grbavcev v Omanu.

Tilen Genov je s svojo raziskovalno ekipo društva Morigenos v zadnjih letih vzbudil veliko pozornosti tudi z novo metodo prepoznavanja delfinov na osnovi obraznih potez in z ugotovitvijo, da se delfini v slovenskem morju družijo v socialnih skupinah ob točno določenem času. Foto: Ana Hace, Morigenos

S svojo raziskovalno ekipo društva Morigenos je v zadnjih letih vzbudil veliko pozornosti tudi z novo metodo prepoznavanja delfinov na osnovi obraznih potez in z ugotovitvijo, da se delfini v slovenskem morju družijo v socialnih skupinah ob točno določenem času.

Člani društva Morigenos večino delfinov, ki so v slovenskem morju stalno navzoči, dobro poznajo. Foto: Ana Hace, Morigenos

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce
Člani društva Morigenos so delfine v slovenskem morju začeli preučevati in spremljati že leta 2002, ko so le redki vedeli, da se delfini v slovenskem morju redno pojavljajo. V vseh teh letih so natančno dokumentirali populacijo velikih pliskavk, za katero je slovensko morje z okoliškimi hrvaškimi in italijanskimi vodami pomemben življenjski prostor. Velika pliskavka je edina stalna vrsta kitov in delfinov pri nas. Druge vrste redkeje zaidejo v naše morje.

Seveda pa naše delo poteka tako, da se čim manj vmešavamo v njihovo normalno življenje. Se pravi: ne poskušamo se jih dotikati, ne plavamo z njimi, ne skušamo jih hraniti.

Tilen Genov
Z metodo fotoidentifikacije, ki jo po novem dopolnjujejo tudi s prepoznavanjem obraznih potez, prepoznajo posamezne osebke po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Foto: Tilen Genov, Morigenos

Raziskovanje na terenu
Delfine opazujejo deloma s kopenskih opazovalnih točk in s plovil, del podatkov pa zbirajo tudi z akustičnim monitoringom. Opazovanje izvajajo v slovenskih in tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah, saj gre za isto populacijo. Zanima jih navzočnost delfinov, njihovi premiki, vedenje, interakcije z ribištvom, vpliv pomorskega prometa in onesnaževanja …

Stalna populacija velikih pliskavk
Z metodo fotoidentifikacije, pri kateri lahko na podlagi naravnih oznak na hrbtnih plavutih ločijo posamezne živali, so ugotovili, da na tem območju živi stalna populacija približno 150 delfinov, ki se tu razmnožujejo, prehranjujejo, počivajo, družijo … Vrsta velika pliskavka je najbolj splošno razširjena vrsta delfinov po svetu. Pogosto jih srečujemo v delfinarijih in zabaviščnih parkih, poznamo pa jo tudi iz televizijske serije Flipper. Gre za edino vrsto, ki stalno živi v severnem Jadranu predvsem zaradi plitvega morja.

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce

Ob fotoidentifikaciji še dodatna metoda obraznih potez
Če so vrsto let delfine identificirali z uveljavljeno metodo fotoidentifkacije, gre prav ekipi društva Morigenos zahvala za novo, dodatno metodo. Ugotovili so, da lahko posamezne delfine prepoznajo tudi po obraznih potezah, kar je bila novost v svetovnem merilu. Nova metoda prepoznavanja delfinov je uporabna predvsem zato, ker je z njo mogoče delfine natančneje določiti in hkrati izboljšati poznavanje njihove biologije. Naravne oznake na hrbtnih plavutih se namreč lahko sčasoma spremenijo, poleg tega obrazne poteze pridejo prav zlasti pri mladičih, ki še nimajo dovolj oznak na hrbtnih plavutih. Tako lahko z novo metodo življenje delfinov spremljajo več generacij.

Zakaj so delfini za ljudi tako zelo karizmatični? Verjetno tudi zato, ker so izredno inteligentne in kognitivno sposobne živali. Foto: Tilen Genov, Morigenos
Danes velja stalna populacija velikih pliskavk v slovenskem morju za eno bolje preučenih populacij delfinov v vsem Sredozemlju.

Kaj vemo o velikih pliskavkah v slovenskem morju?
Zagotovo vemo, da se 'naši' delfini tudi genetsko ločijo od drugih jadranskih delfinov. Vemo, kdo se s kom druži in kakšna je njihova socialna struktura, poznamo njihove interakcije z ljudmi in predvsem poznamo tudi grožnje, ki pretijo velikim pliskavkam v slovenskem morju. To so na primer kemična onesnaževala, vplivi pomorskega prometa itd.

Opazovanje delfinov poteka vse leto, ob različnih urah dneva, intenzivneje pa v poletnih mesecih, ko je tudi vreme stabilnejše. Foto: Tilen Genov, Morigenos

Druženja v jutranji in večerni skupini
Za delfine je običajno, da se družijo v skupinah, vendar so v društvu Morigenos s preučevanjem socialne mreže delfinov v Tržaškem zalivu po večletnih raziskavah prišli do zanimivega spoznanja. Ugotovili so, da delfinjo družbo sestavljajo tri ločene skupine, posebno pozornost pa sta vzbudili zlasti večji skupini, ki uporabljata isto območje ob različnih delih dneva. Poimenovali so ju kar jutranja in večerna skupina. Doslej takšno časovno ločevanje pri kitih in delfinih še ni bilo dokumentirano. Zastavljajo se številna vprašanja, kot na primer, ali gre za genetske dejavnike ali morda za razlike v prehrani. Vse to je predmet nadaljnjih raziskav, ki čakajo raziskovalce društva Morigenos.

Tilen Genov o delfinih v slovenskem morju