Leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa, pred dvema letoma pa se je predstavil s svojim prvim dokumentarnim filmom Ptice jezer, njihova vrnitev. Trenutno s svojo ekipo pripravlja nov dokumentarni film in odkriva živalsko pestro in divjo Slovenijo.

Ko Matej ustvarja zgodbe o naravi, nikoli ne zaupa le spontanemu dogajanju, temveč marsikaj predvidi in prilagodi. Foto: Matej Vranič
Ko Matej ustvarja zgodbe o naravi, nikoli ne zaupa le spontanemu dogajanju, temveč marsikaj predvidi in prilagodi. Foto: Matej Vranič

Strokovno znanje in velika mera potrpežljivosti

Matej Vranič pri ustvarjanju vedno išče nekaj novega, nekaj, česar gledalci še niso videli. Nemalokrat lahko traja celo več mesecev, da v objektiv ujame prostoživečo žival v naravnem okolju. Za dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev je med drugim želel posneti vodomca pod vodo. Ob potoku je skopal velik tolmun, vanj speljal vodo, ustvaril podvodni habitat, čez pol leta pa vanj naselil še ribice, ki naj bi privabile vodomca. Vendar se takšni načrti radi izjalovijo in kmalu je po neurju voda v potoku tako narasla, da je tolmun odneslo in ga je bilo treba urediti na novo. Nastopilo je poletje, vodomec pa je dovolj hrane našel v potoku, na novo urejeni tolmun ga sploh ni zanimal. Treba je bilo počakati na naslednjo zimo, ko je začel končno redno prihajati. Po osmih mesecih ga je Mateju končno uspelo posneti, kot si je zamislil.

Matej Vranič se je s svojo ekipo podal med najvišje alpske vrhove, v odmaknjene dinarske gozdove, na panonske ravnice, v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Foto: Karmen Skomšek
Matej Vranič se je s svojo ekipo podal med najvišje alpske vrhove, v odmaknjene dinarske gozdove, na panonske ravnice, v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Foto: Karmen Skomšek

Včasih moraš biti korak pred živaljo
Ko Vranič ustvarja zgodbe o naravi, nikoli ne zaupa le spontanemu dogajanju, temveč marsikaj predvidi in prilagodi. Le redko se namreč zgodi, da so živali na mestu, kjer ni motečih dejavnikov, kjer je svetloba ustrezna itd. Včasih jih mora pretentati in pripraviti navidezno sceno za snemanje. Vedno je nekaj korakov pred njimi, saj so živali igralci, ki ne sodelujejo. Včasih jih čaka po več dni in zaveda se, da je le malo možnosti, da bo za dober posnetek dovolj le sreča.

Zelo ga privlačijo sove z neslišnim letom in ujede s svojim binokularnim vidom.

Etični odnos do živali
Seveda obstaja bojazen, da od navdušenja pozabiš, kako moteč dejavnik v naravi si. Osnovno načelo, ki ga Matej Vranič pri svojem delu vedno upošteva, je etični odnos do narave in živali, ki jih želi posneti, in kljub navdušenju nikoli ne vztraja za vsako ceno. Dobro ve, kako je strah in negotovost živali na sliki mogoče takoj prepoznati. Zato takrat, ko bi lahko živali v njihovem okolju s svojo navzočnostjo preveč vznemiril, raje uporabi daljinsko vodeno kamero, ki se je živali lažje privadijo. Kadar gre za občutljive živalske vrste, se vedno posvetuje tudi s strokovnjaki in pridobi ustrezna dovoljenja za snemanje.

Za snemalca so posebej trd oreh tudi velike zveri, kot sta volk in ris.

Divja Slovenija
V dokumentarnem filmu Divja Slovenija želijo predstaviti izjemno pestro favno in floro naše države. Matej Vranič se je s svojo ekipo podal med najvišje alpske vrhove, v odmaknjene dinarske gozdove, na panonske ravnice, v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. V obdobju enega leta bodo spremljali več kot 50 živalskih vrst. Osredotočili se bodo predvsem na sesalce in ptice, prikazati pa želijo tudi nekatere posebej zanimive vrste dvoživk, rib, žuželk in rastlin. Gledalcem pa bi radi razkrili predvsem manj znano življenje živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a jih marsikdaj sploh ne opazimo.

Film Ptice jezer, njihova vrnitev, ki govori o pticah Šaleških jezer in njihove okolice, je prejemnik številnih mednarodnih nominacij in nagrad.

Matej Vranič, fotograf in filmar