V podjetju Kemis zaključujejo sanacijo dela objekta, namenjenega ravnanju s tekočimi odpadki. Foto: BoBo
V podjetju Kemis zaključujejo sanacijo dela objekta, namenjenega ravnanju s tekočimi odpadki. Foto: BoBo

Po zaključku prve faze sanacije bodo v Kemisu na Vrhniko znova pričeli dovažati tekoče odpadke in nekatere vrste trdnih odpadkov. V družbi so ob tem zapisali, da bodo večji del tekočih odpadkov še naprej odvažali neposredno od večjih imetnikov k predelovalcem, v sežigalnice. Od torka lpa lahko sprejemajo topila, mehčala, emulzije, baterije in sijalke, a v zmanjšanem obsegu kot pred požarom. Nadaljevanje sanacije objekta, v katerem je maja lani zagorelo, bo potekalo do konca zadnjega četrtletja v letošnjem letu.

Nekdanji direktor Emil Nanut je ob tem dejal, da so v družbi poleg sanacije objekta financirali sanacijo potoka Tojnica, obnovo opreme gasilcev in zdravstvene preglede za gasilce. Z monitoringom zemlje, zraka in vode po požaru pa so se zlasti v zemlji "razkrili tudi nekateri stari grehi", je povedal Nanut in poudaril, da so tudi ti podatki prispevek Kemisa k lokalnemu okolju."

Sam sem si po požaru zadal dva cilja, in sicer, da postavimo Kemis na noge in da dokažemo, da Kemis ni odgovoren za požar," je dejal Nanut in dodal, da se s tem poslavlja z mesta direktorja, pri sanaciji pa bo še sodeloval. Obenem je tudi opozoril, da je odločitev lastnikov za nadaljevanje obratovanja pozitivna tudi z vidika sanacije. "Postopke sanacije lahko izvaja samo delujoče podjetje. Če bi naši lastniki Kemis zaprli, bi imeli podobno kot kjer koli v Sloveniji: pogorišče z nevarnimi odpadki."

"Dnevno smo prejemali klice, kdaj bomo spet obratovali"
"Kemis je letno zbral 20 tisoč ton nevarnih odpadkov, ki bi za Slovenijo, če bi se znašli v okolju, predstavljali hudo breme z vidika onesnaženja," je izpostavil Nanut in dodal, da so v času zaprtja vsak dan prejemali klice imetnikov odpadkov, kdaj bodo znova začeli zbirati odpadke.

Nanut je še poudaril, da so s sanacijo opravili veliko delo, pri čemer je po njegovem mnenju dejstvo, da v Sloveniji razen njih ni nikogar drugega, ki bi to sanacijo lahko izvedel. Težavo pa vidi predvsem v širjenju neresnic določenih posameznikov, ki se potem nekritično širijo v medijih. "Tako lahko dokažemo, da smo vedno obratovali skladno s predpisi in veljavnimi dovoljenji, da smo mulj iz Tojnice odpeljali na sežig v Avstrijo in da v primeru požara ni prišlo do samovžiga."

Družba želi sodelovati s krajevno skupnostjo
V družbi ob tem napovedujejo, da bodo poskušali zagotoviti še višjo raven varovanja okolja ter varstva pred požari. Pri tem pa, kot so zapisali v sporočilu, želijo nadaljevati dialog s krajevno skupnostjo, zato tudi predlagajo vzpostavitev posvetovalne lokalne skupine, ki bi v sodelovanju s podjetjem redno spremljala njihovo delo, in dobiti odgovore na vsa vprašanja, ki bi zanimala krajane.

Zaradi zmanjšanega obsega dela je bilo med sanacijo od 40 zaposlenih 20 oseb na čakanju, ki se bodo postopoma vračali nazaj. Štirje zaposleni pa so po požaru podjetje zapustili.