Da je bil dosežen dogovor o vprašanju podnebnega financiranja, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal neimenovani predstavniki delegacije EU-ja.

Zadovoljstvo nad zadnjim kompromisnim besedilom sklepne izjave, ki ga je med pogajalce razdelilo egiptovsko predsedstvo konference, je po poročanju medijev izrazilo tudi več predstavnikov držav v razvoju, ki najbolj trpijo zaradi suš, poplav in drugih vremenskih ekstremnih pojavov ter dvigovanja gladine morja.

Opredelitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju je veljala za glavno odprto vprašanje v podaljšku pogajanj v letovišču ob Rdečem morju.

Že pred več kot desetletjem so sicer države, predvsem razvite, dale obljubo o 100 milijard dolarjev letno državam v razvoju do 2020 za spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagoditev nanje, na prelomni podnebni konferenci v Parizu leta 2015, na kateri se je svet prvič dogovoril o cilju omejitve globalnega segrevanja ozračja, pa so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025.

V osnutku novi mehanizmi in sredstva

Tokrat je prvič na mizi tudi financiranje gospodarske in družbene škode, ki v državah v razvoju nastaja zaradi posledic podnebnih sprememb. Pojavljala se je ideja o posebnem skladu pod okriljem Združenih narodov.

Besedilo zadnjega osnutka naj bi omenjalo vzpostavitev novih mehanizmov in mobilizacijo novih in dodatnih sredstev za finančno pomoč državam v razvoju, obenem pa tudi vzpostavitev posebnega sklada za obravnavo podnebne škode, podrobnosti katerega naj bi do prihodnje podnebne konference pripravil poseben odbor.

Na mizi še opuščanje fosilnih goriv

A na mizi v Šarm el Šejku so tudi še vprašanja opuščanja fosilnih goriv in pozivi k okrepitvi prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam oziroma k bolj ambicioznim prizadevanjem za znižanje izpustov, predvsem v industrijsko razvitih državah in velikih gospodarstvih.

Kobilšek: EU razmišljal o odhodu

Kaj dogovor, ki naj bi bil dosežen glede podnebnega financiranja, pomeni za uspeh konference oziroma sprejem sklepne izjave, za zdaj ni jasno.

Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek je predtem sicer ocenila, da Evropska unija predhodnega dogovora ne more sprejeti, v tem primeru bi konferenco celo raje zapustila.

"Grozi nam, da bo že sprejeti cilj omejitve globalnega segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija izgubljen," je dejala.

EU predlagal sklad pod svojimi pogoji

Sorodna novica EU vrgel kost: Sklad za najranljivejše ob pogoju ukinjanja vseh fosilnih goriv

EU je v petek predlagal ustanovitev sklada, a namesto za vse države v razvoju bi sredstva namenili le podnebno najranljivejšim, Bruselj pa je sklad pogojeval s postopnim opuščanjem vseh fosilnih goriv, ne samo premoga, kot piše v trenutnem osnutku izjave. V sklad bi sredstva vplačevala "široka baza" donatorjev.

Svet je trenutno namreč daleč od cilja omejitve globalnega segrevanja ozračja na precej pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, kaj šele od želenega cilja 1,5 stopinje Celzija.

Timmermans: Bolje brez dogovora kot s slabim dogovorom

Glede poteka sklepnih pogovorov je bil danes oster podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je zadolžen za področje podnebnih sprememb. "Bolje je, da se konferenca konča brez dogovora kot s slabim dogovorom," je opozoril. Dejal je, da si bo Unija do konca prizadevala za soglasje, a da so predstavniki povezave pripravljeni tudi zapustiti konferenco brez rezultata. "Cilj 1,5 stopinje Celzija danes ne sme umreti," je bil jasen.