Dogovor obsega okoli 19 milijard dolarjev javnih in zasebnih sredstev, poroča BBC. Del denarja bo namenjen državam v razvoju za obnovo poškodovane zemlje, boj proti gozdnim požarom in podporo staroselskim skupnostim.

Podiranje dreves prispeva k podnebnim spremembam, saj krči gozdove, ki zajemajo ogromne količine ogljikovega dioksida, ki segreva ozračje.

28 držav se je zavezalo tudi, da bodo prenehale krčiti gozdove za namene svetovne trgovine s hrano in izdelkov, kot so palmovo olje, soja in kakav. Industrija na tem področju namreč poganja krčenje gozdov, ker zahteva zemljo za vzrejo živali ali pridelavo pridelkov.

H končanju vlaganj in dejavnosti, povezanih s krčenjem gozdov, se je zavezalo tudi več kot 30 največjih podjetij na svetu.

Strokovnjaki novo zavezo pozdravljajo, a opozarjajo, da podoben dogovor, sprejet že leta 2014 v New Yorku, ni niti upočasnil krčenja gozdov.

Kot je opozoril strokovnjak za podnebje in gozdove na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Simon Lewis, novi dogovor tudi ne naslavlja vse večjega povpraševanja za izdelke iz mesa, ki ga pridobivajo na zemlji, kjer je stal pragozd.

V podpisnicah je 85 odstotkov gozdov

Med državami, ki napovedujejo podpis zaveze, so Kanada, Brazilija, Rusija, Kitajska, Indonezija in DR Kongo, v katerih je okoli 85 odstotkov gozdov na svetu.

Indonezija je največji svetovni izvoznik palmovega olja, zaradi katerega se uničujejo gozdovi in staroselskim prebivalcem jemlje življenjski prostor.

V Rusiji so ogromni gozdovi, ki predstavljajo več kot petino dreves na svetu in zajemajo več kot 1,5 milijarde ton ogljika letno.

Medtem je v Braziliji, kjer je največji pragozd na svetu, pod predsednikom Jairom Bolsonarom krčenje gozdov lani naraslo na največjo raven v 12 letih, zato je pristop Brazilije k dogovoru zelo pomemben.

Gozdovi po svetu so ena močnejših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja namreč vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo.

Trenutno vsako minuto izgine gozd v površini 27 nogometnih igrišč, poroča BBC.