Koliko gozdov je uničenih, če ni jasno. Prve ocene bodo znane do srede. Foto: BoBo
Koliko gozdov je uničenih, če ni jasno. Prve ocene bodo znane do srede. Foto: BoBo
Pogled na zasneženo in ledeno Pekersko gorco v Mariboru
Slovenija bo za sanacijo škode uporabila vse nacionalne vire in ukrepe v okviru novega programa razvoja podeželja. Zaprosila pa bo tudi za mednarodna posojila. Foto: MMC-jev uporabnik stewox

Na zasedanju kmetijskih ministrov EU-ja je Slovenija poročala o nedavni vremenski ujmi. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša je pojasnila, da vremenske razmere še ne omogočajo dostopa do poškodovanih območij, škode ni mogoče ugotavljati niti na podlagi satelitskih posnetkov, tako da je prva preliminarna ocena še vedno pripravljena na podlagi 40 odstotkov poškodovanih gozdov v Sloveniji.

Za sanacijo škode bo Slovenija uporabila vse nacionalne vire in ukrepe v okviru novega programa razvoja podeželja. Ker pa to ne bo dovolj, namerava zaprositi tudi za ugodna mednarodna posojila in za pomoč iz evropskega solidarnostnega mehanizma, če bo škoda presegla 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka, kar je 210 milijonov evrov.

V program za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020 bo država tako vključila nov ukrep za sanacijo gozdov, imenovan Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov. Dopolnjen program bo Evropski komisiji poslala predvidoma junija, nato pa ima komisija štiri mesece časa, da ga oceni in odobri.

Letos le najnujnejše, pogozdovanje pride na vrsto pozneje
Strniševa je prepričana, da je vključitev tega ukrepa zelo pomembna, saj je nerealno pričakovati, da bi lahko stroške večletne sanacije gozda krili iz domačega proračuna. Letos bodo opravili najnujnejše - očistili ceste in iz gozda odstranili vse iglavce, ki bi lahko pomenili tveganje za pretirano razmnožitev podlubnikov, nato bo sledilo čiščenje listavcev in pogozdovanje.

"Za te večletne ukrepe bomo imeli na voljo tudi ukrep v okviru programa za razvoj podeželja, okvirno naj bi za ta ukrep namenili - odvisno od končne ocene škode - nekje do 20 milijonov evrov za sedem let," je povedala državna sekretarka in dodala, da bo sanacija poškodovanih gozdov potekala z nepovratnimi sredstvi.

Slovenija si ob tem prizadeva tudi za ugodna posojila Evropske investicijske banke (EIB) - že prejšnji teden so opravili prve pogovore z EIB-jem, na katerih je banka predstavila svoje instrumente - možnost dolgoročnih posojil za 20 let in več, ki lahko imajo tudi večletni moratorij na odplačevanje z nizko obrestno mero, slovenska stran pa je predstavila škodo in potrebne ukrepe, je pojasnila Strniša.

Brezplačna strokovna pomoč za sanacijo
EIB sicer nudi tudi brezplačno strokovno pomoč za pripravo teh sanacijskih programov. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se odločili, da v primeru sanacijskega programa za gozdarstvo zaprosijo za to pomoč. V teh dneh bo šla prošnja na EIB za to pomoč, več bo znanega v prihodnjih tednih, je povedala državna sekretarka. Za kolikšna posojila bo zaprosila Slovenija, je odvisno od škode. Vlada bo v prihodnjih dneh sprejela prve načrte ukrepanja po sanaciji. Takrat bodo znane tudi številke in druge podrobnosti, je dejala Strniša.

Manjšim lastnikom bodo pomagali tudi s sadikami
Majhnim lastnikom bodo sicer pomagali z neposrednimi ukrepi z nepovratnimi sredstvi za dela v gozdu in na primer s sadikami, poslovni model ukrepa za preprečitev izgube vrednosti poškodovanega lesa pa se še pripravlja in ga bodo predstavili, ko ga bo potrdila vlada v prihodnjih dneh. Ta poslovni model bo predvidel tudi kreditne linije v okviru EIB, ki bodo v Sloveniji predvidoma tekle preko SID banke, je še pojasnila državna sekretarka.

Posebna družba, ki bo skrbela za stabilen trg z lesom
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je medtem pojasnil, da vlada načrtuje več ukrepov po nedavni ujmi, ki je ogromno škode zaradi podrtega in polomljenega drevja povzročial predvsem v gozdovih. Med ukrepi je tudi ustanovitev posebnega subjekta, ki bi z odkupom lesa iz poškodovanih gozdov začasno skrbel za stabilnost trga.

V boj s "poslovnimi mrhovinarji"
Cilj ustavitve take družbe je preprečiti, da bi "poslovni mrhovinarji", kot pravi minister, izkoristili velike količine lesa na trgu in ga odkupovali po izjemno nizkih cenah. Država želi zagotoviti stabilnost tega trga in hkrati zagotoviti delo slovenskim žagam in predelovalcem. O morebitnih pomislekih o neupravičenem posegu države na trg minister pravi, da pri oblikovanju rešitve upoštevajo evropsko zakonodajo, ki v primeru nevarnosti za sesutje trga za omejeno obdobje omogoča tovrstne ukrepe.