Foto: BoBo
Foto: BoBo

Vlada meni, da pobuda za oceno ustavnosti četrtega odstavka 100.d člena ter členov 100.e, 100.f in 100.g prvega protikoronskega zakona ni utemeljena. Po mnenju vlade pobudnice za oceno ustavnosti niso izkazale nastanka škode v primeru, da se sprejeti ukrepi še naprej izvršujejo, so po dopisni seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

"V upravnih postopkih še vedno lahko sodelujejo nevladne organizacije in vse druge stranke, ki jih ukrepi zadevajo. Če pobudnice niso zmožne poenotiti svojih stališč in skupaj nastopati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, to še ne pomeni, da je izdano gradbeno dovoljenje nezakonito ali da bodo nastale težko popravljive posledice za okolje," so zapisali.

Upravni postopki po mnenju vlade "ne bi smeli biti poligon za uresničevanje parcialnih interesov posameznih nevladnih organizacij". Prav tako se nevladne organizacije ne vključijo v izdajo vseh gradbenih dovoljenj, pa zato ta gradbena dovoljenja še niso nezakonita oz. to ne pomeni, da je za okolje nastala škoda, so poudarili.

Ustavno sporni členi prvega protikoronskega svežnja

100.d člen posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da avtomatsko preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 100.e člen omogoča začetek gradnje projektov še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja. 100.f člen dviguje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na najmanj 50 aktivnih članov za društva, najmanj tri zaposlene s sedmo stopnjo izobrazbe za zavode oz. najmanj 10.000 evrov premoženja za ustanove. Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj. 100.g člen pa enake pogoje uvaja še za nevladne organizacije, ki zoper gradbeno dovoljenje uresničuje pravno varstvo na podlagi gradbenega zakona ali zakona o ohranjanju narave.

Nevladne organizacije imajo še vedno možnost uveljavitve pravnega varstva, njihova pravna sredstva pa se bodo prednostno obravnavala, zagotavlja vlada. Dodajajo še, da iz Aarhuške konvencije ne izhaja, da mora imeti dostop do pravnega varstva vsaka nevladna organizacija, temveč zgolj tista, ki zastopa vključeno javnost.

Ustavno sodišče je pobudo nevladnih organizacij za oceno ustavnosti zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo imelo že na dnevnem redu četrtkove seje. Pobudo so vložili Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra – inštitut za ohranjanje naravne dediščine.

Vlada je na dopisni seji prejšnji teden s 15. majem preklicala epidemijo, kar pomeni, da se veljavnost ukrepov, zoper katere je vložena predmetna pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, z 31. majem izteka. S tem so pobudnice po njeni oceni izgubile pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti omenjenih delov zakona, saj bo ureditev, ki posega v njihov pravni položaj, prenehala veljati.

A hkrati vlada v predlogu tretjega protikoronskega zakona predvideva, da se ukrepi od 100.b do 100.h člena prvega protikoronskega zakona podaljšajo do 31. decembra 2021. Gre torej za vse člene, ki so sporni za pobudnike ustavne presoje.