Spletno mesto Crossrisk. Foto: Crossrisk/posnetek zaslona
Spletno mesto Crossrisk. Foto: Crossrisk/posnetek zaslona
Ob manjši skrbi Avstrije bo do poplav v Sloveniji prihajalo ob precej nižjem pretoku kot doslej

V južnih delih Avstrije in v Sloveniji velike količine dežja in snega pogosto povzročajo škodo in ogrožajo prebivalstvo. Vendar do zdaj na območju Slovenije in avstrijske Koroške ter avstrijske Štajerske ni bilo na voljo enotnih napovedi in opozoril. Da bi to spremenile, se je sedem organizacij iz Slovenije in Avstrije povezalo v projektu Crossrisk.

Razvile so inovativne številčne modele in sisteme za monitoring. Oblikovale so boljše in celovitejše napovedi ter opozorila o poplavah, taljenju snega, sneženju, snežni obtežitvi, potencialu za umetno zasneževanje in o nevarnosti zaradi snežnih plazov ter pripravile nova izobraževalna in promocijska gradiva.

Informacije na voljo v slovenskem jeziku

V prihodnosti boljše napovedi za obilno deževje, poplave, sneg in snežne plazove

Kot je pojasnil Miha Pavšek iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je največ uporabnih podatkov zbranih na enotnem spletnem portalu www.crossrisk.eu, kjer so informacije v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Predstavljen je tudi pripomoček za načrtovanje aktivnosti na prostem, zlasti zimskega pohodništva in turne smuke.

"Če gremo pozimi v hribe, se moramo na to pripraviti. Zato smo izdelali nekaj orodij, ki tistim, ki se pozimi gibljejo v hribih, omogočajo varnejše gibanje in predpripravo na turo, da vedo, kam gredo in katere nevarnosti jih čakajo na poti," je povedala Manca Volk Bahun iz ZRC SAZU.

Povezovanje slovenskih in avstrijskih strokovnjakov

Pavšek veliko vrednost projekta vidi v povezovanju slovenske in avstrijske agencije za okolje. Na slovenski strani pa je v projektu, ki ga je vodil avstrijski Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko, sodelovala tudi Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Na avstrijski strani so bili partnerji še zvezni deželi Štajerska in Koroška ter Visoka strokovna šola Joanneum.

Čezmejni projekt - Crossrisk

Aleš Poredoš iz agencije za okolje je pojasnil, da so rezultati projekta namenjeni različnim uporabnikom. Posameznikom koristijo čezmejne dnevne informacije o zimskih razmerah v gorah z enotnimi opozorili pred snežnimi plazovi. Razvili so tudi nov pristop za napovedovanje nevarnosti snežnih plazov na posameznih pobočjih, kar je v pomoč lokalnim oblastem in smučiščem pri sprejemanju odločitev glede morebitnega zaprtja ali evakuacije.
Smučiščem so koristne tudi informacije o tem, kdaj je ozračje primerno za umetno zasneževanje, za snovalce smučišč pa izračunani podnebni trendi pokritosti posameznih območij s snežno odejo. Podatki o snežni obremenitvi so pomembni tudi za gradbeništvo oziroma načrtovanje streh na stavbah.

Prikazujejo tudi trende vpliva podnebnih sprememb na padavine. Za izboljšanje napovedovanja poplav na slovensko-avstrijskih čezmejnih območjih pa so hidrološke modele dopolnili z novimi merilnimi postajami, podatki ter scenariji, katera območja bi bila lahko pri določenih vodostajih poplavljena.

Kot je poudaril Poredoš, je pri spopadanju z ujmami v opozorilno-odzivnem sistemu ključno sodelovanje vseh struktur deležnikov. Tovrstni projekti ‒ omenjenega je z 1,3 milijona evrov financiral Evropski sklad za regionalni razvoj ‒ pa prispevajo k ozaveščanju o tem.

Borut Sajovic. Foto: BoBo
Borut Sajovic. Foto: BoBo

Sajovic: Vedno znova nas "presenetijo"

"Vremenski dogodki, ki nas vedno znova 'presenetijo', niso naključje. Še se bodo ponavljali in dogajali, kar nas upravičeno skrbi, hkrati pa se pripravljamo, da bo, ko se zgodijo, škoda čim manjša," je dejal tržiški župan Borut Sajovic. Posebej ga skrbijo napovedi, da bi lahko Tržiška Bistrica, ki je pred nekaj leti povzročila razdejanje v Dovžanovi soteski, v prihodnje ob močnem deževju še bolj narasla in ogrožala tudi življenja.

Enoten čezmejni opozorilni sistem