Slovenski gozdovi so v zadnjih letih utrpeli večjo škodo, ki so jo povzročili žled, podlubniki in vetrolomi. Foto: BoBo
Slovenski gozdovi so v zadnjih letih utrpeli večjo škodo, ki so jo povzročili žled, podlubniki in vetrolomi. Foto: BoBo
Obnova poškodovanih gozdov, naravna in obnova s sajenjem oz. setvijo, je predvidena na 5.450 hektarih. Obnova s saditvijo je načrtovana na 432 hektarih, za kar bo do leta 2022 treba zagotoviti 920.000 sadik gozdnega drevja. Foto: BoBo

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da je bilo v decembrskem vetrolomu po oceni zavoda za gozdove poškodovanih 2,2 milijona kubičnih metrov drevja.

Največ poškodovanega drevja je na gozdnogospodarskem območju Kočevje (797.000 kubičnih metrov), sledijo gozdnogospodarska območja Postojna (413.000 kubičnih metrov), Slovenj Gradec (262.000 kubičnih metrov) in Nazarje (262.000 kubičnih metrov).

Med drevesnimi vrstami so najbolj poškodovani iglavci, poškodovane je namreč 90 odstotkov lesne zaloge. Najbolj je bila prizadeta smreka (90 odstotkov vseh iglavcev), sledi jelka (10 odstotkov). Med listavci prevladujejo poškodbe bukve, ki je prevladujoča vrsta v lesni zalogi listavcev na prizadetih območjih.

Po vrsti poškodovanosti prevladujejo izruvana drevesa, največ je bilo izruvanih smrek, manj je prelomov drevja. Prelomi so pogostejši pri jelki, zlasti na Postojnskem.

"Vrednost lesne mase izruvanih dreves ni bistveno razvrednotena, nastale pa so večje razvojne motnje v zgradbi in delovanju gozdnih ekosistemov," so poudarili na kmetijskem ministrstvu.

Načrt sanacije mora potrditi ministrstvo
Zavod za gozdove Slovenije je pripravil načrt sanacije poškodovanih gozdov in ga ta teden predložil v potrditev ministrstvu. Načrt sanacije je izdelan za obdobje od leta 2018 do 2022.

Obnova poškodovanih gozdov, naravna in obnova s sajenjem oz. setvijo, je predvidena na 5.450 hektarih. Obnova s sadnjo je načrtovana na 432 hektarih, za kar bo do leta 2022 treba zagotoviti 920.000 sadik gozdnega drevja. Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na 6,4 milijona evrov, za sofinanciranje načrtovanih del je treba zagotoviti 3,7 milijona evrov proračunskih sredstev.

Do česa so upravičeni lastniki gozdov?
Lastnik gozda je ob obnovi gozdov po naravnih ujmah upravičen do sofinanciranja gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste, potrebne za izvedbo obnove, gradnjo, rekonstrukcijo ali pripravo gozdne vlake, ki so potrebne za obnovo, priprave površine za obnovo in obnovo s sadnjo ali setvijo, so še navedli na ministrstvu.

Ključno pri izvedbi ukrepov sanacije je, da lastniki posek poškodovanih dreves iglavcev izvedejo čim prej, na s podlubniki najbolj ogroženih območjih do konca marca, drugje v iglastih gozdovih pa do sredine maja, opozarja direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem. Ob tem je poudaril, da bodo lastniki gozdov le s pravočasnim spravilom iglavcev iz gozda obvarovali svoj gozd pred novim napadom podlubnikov in ohranili vrednost lesa.