Podlubniki najbolj ogrožajo gozdove v osrednji Sloveniji. Foto: Zavod za gozdove
Podlubniki najbolj ogrožajo gozdove v osrednji Sloveniji. Foto: Zavod za gozdove
false
Največji napad podlubnikov je bil v preteklosti leta 2005. Foto: Zavod za gozdove

Vodja direktorata za gozdarstvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša meni, da je po žledolomu pred dvema letoma, podnebnih spremembah in spremenjenosti gozdov namnožitev podlubnikov v gozdovih naraven proces.

Kmetijski minister Dejan Židan bo v tednu dni imenoval posebno akcijsko skupino, ki bo spremljala razvoj dogodkov in bo sestavljena medresorsko. Po potrebi bo sprejemala tudi odločitve. "A na koncu - lastniki bodo morali sekati, drugega ni," je dejal Jakša, ki pravi, da težko oceni, da je razširitev podlubnikov ušla izpod nadzora. Meni, da bi se po takšnih dogodkih podoben proces lahko zgodil tudi v Nemčiji, Franciji ali na Češkem.

Jakša priznava, da je ob prehodu upravljanja državnih gozdov s sistema koncesij na družbo Slovenski državni gozdovi nastal zastoj, a da zdaj stvari tečejo, kot je treba. "Zdaj imajo tudi na državnem podjetju varen predal, kamor lahko Zavod za gozdove odda odločbe za sanitarno sečnjo in jih državno podjetje tam takoj dvigne. Problem je zakon o upravnem postopku, saj se lahko, kdor noče dvigniti pošte, izmika nekaj dni," je pojasnil Jakša.

Prepričan je, da je lahko teoretično dva ali tri dni po izdaji odločbe o sečnji izvajalec že v gozdu. "Ob takih količinah je vprašanje, ali so izvajalci sposobni vse posekati in odpeljati. To je povezano tudi s količino izvajalcev v Sloveniji," je dodal Jakša. V mesecu ali dveh naj bi bil novi sistem še učinkovitejši, pravi Jakša, in sicer predvsem pri nadaljnji prodaji lesa.

Posekana dva milijona kubičnih metrov lesa
Največji napad podlubnikov v Sloveniji se je pred tem zgodil leta 2005, ko je bilo zaradi lubadarja posekanih 745.000 kubičnih metrov lesa. Lani so v sanitarni sečnji posekali dva milijona kubičnih metrov, tudi letos naj bi se po Jakševih besedah približali tej številki. "To so izredne razmere. Zavod za gozdove je dobil v okviru javnih del dodatne zaposlitve, dobili bodo tudi večja pooblastila," je še pojasnil.

"Pri odločbah o sanitarni sečnji zaradi podlubnikov bo napisano, da je posek v javnem interesu, s čimer bo skrajšan ugotovitveni postopek. Pri izvršbah bo zavod lahko les odpeljal, prodal in deponiral razliko v ceni med prodajo in stroški. Šli smo na na rob še dovoljenega, kar se še lahko počne s tujo lastnino," je še pojasnil Jakša, ki upa, da bodo omenjene spremembe prihodnje leto že zaživele v zakonodaji.

Ogrožena so pobočja Pokljuke
Glede opozoril o ogroženosti naših največjih gozdov, Jelovice in Pokljuke, je pojasnil, da so pobočja Pokljuke res ogrožena, sam plato pa še ne. Ob tem je opozoril, da je dolžnost lastnikov, da gozdove pregledujejo, v njih sekajo in opravljajo zatiralna dela. "Ministrstvo lahko zagotovi določene subvencije za izvedbo sanitarnih del, ne moremo pa opravljati dela namesto lastnikov," je dejal. Pobočja Pokljuke so večinoma v zasebni lasti, plato pa v lasti države in ljubljanske nadškofije.

Na terenu mnogo gozdarjev opozarja na časovno neprimernost menjave sistema upravljanja državnih gozdov, potem ko je julija s koncesij upravljanje državnih gozdov prešlo na državno družbo Slovenski državni gozdovi. "Družba ima zdaj nadzornike, ki spremljajo njihovo delo. Če ne bodo opravljali del, razlik med zasebniki in državnim podjetjem ni. Kdor ne opravi dela, bo kaznovan," je poudaril Jakša.