Čeprav smo bolj ali manj seznanjeni z izginjanjem tropskih gozdov na drugih koncih sveta, se zdi, da krčenje gozda res ni nekaj, kar bi nas moralo skrbeti "doma". Pa bi nas moralo, saj smo s kupovanjem določenih izdelkov soodgovorni za silovito krčenje tropskih gozdov po svetu.

Eden od glavnih vzrokov za uničevanje tropskih gozdov je proizvodnja izdelkov, ki jih najdemo v vsaki trgovini. Gre za "uvoženo deforestacijo" oziroma za uničevanje gozdov zunaj naših meja, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih uporabljamo doma. Soja, palmovo olje in goveje meso so proizvodi z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v Evropski uniji. Sledijo lesni izdelki, kakav in kava. V letu 2017 je bila Unija z uvozom tovrstnih izdelkov odgovorna za kar 16 odstotkov uničenja svetovnih gozdov. Evropska unija je še danes druga največja uvoznica deforestacije na svetu.

Desetletja so podjetja lahko uvažala blago, ne glede na škodo, ki je zaradi proizvodnje nastala v gozdovih držav proizvajalk. Zato se je Evropska komisija (sicer s precejšnjo zamudo) odločila, da pripravi zakonodajo, s katero bi zmanjšala porabo izdelkov, povezanih s krčenjem in propadanjem gozdov zunaj njenih meja. Predlog zakonodaje je naletel na odobravanje civilne družbe, saj je Evropska unija prva na mednarodnem trgu naredila korak proti končanju svetovne deforestacije. Kot pojasnjujejo v Focusu, društvu za sonaravni razvoj, bi po novi evropski regulativi morala vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, ob uvažanju blaga iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov.

Sorodna novica Deforestacija se morda dogaja nekje daleč, a zanjo smo krivi tudi mi

Podjetja bodo morala vzpostaviti "sisteme dolžne skrbnosti" (due diligence) za spremljanje, obravnavanje in blažitev negativnih vplivov njihovega uvoza na gozdove iz države proizvajalke. To pomeni, da bodo podjetja, ki uvažajo blago iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, morala najprej dokazati, da njihova proizvodnja ni povzročila uničevanja gozdov. Pri tem se ne bodo smela zanašati na certifikacijske sheme. Hkrati bodo podjetja, ki bodo uvozila blago, ki je povzročilo uničevanje gozda, kaznovana. Uredba bo veljala za vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu in ne le za podjetja s sedežem v EU-ju. V EU-ju naj bi bilo torej po novem dovoljeno tržiti zgolj proizvode, ki so zakoniti in ne povzročajo krčenja gozdov.

Kot je ob predstavitvi regulative novembra lani poročal STA, bo Evropska komisija v ta namen uporabila sistem primerjalne analize, s katerim bo ocenila države in njihovo stopnjo tveganja za krčenje in degradacijo gozdov. Če od partnerskih držav pričakujemo ambicioznejše podnebne in okoljske politike, bi morali tudi sami prenehati podpirati krčenje gozdov, je povedal komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius, ki je uredbo o krčenju gozdov označil za doslej najambicioznejši zakonodajni poskus za reševanje tega vprašanja na svetovni ravni.

Vrzeli nove zakonodaje: Unija bi morala zaščititi staroselce

Čeprav so številne organizacije, ki opozarjajo na ogroženost gozdov po svetu, pozdravile novo zakonodajo EU-ja, pa hkrati opozarjajo, da trenutni predlog potrebuje še precej izboljšav. Kot nam je pojasnila Nina Tome iz Focusa, je ena od največjih težav, da zakonodaja podjetij ne zavezuje k spoštovanju mednarodno priznanih človekovih pravic. Evropska komisija je v zakonodajnem predlogu določila le, da morajo podjetja spoštovati nacionalne zakonodaje držav proizvajalk, ki pa se pogosto požvižgajo na mednarodno priznane delavske in človekove pravice.

"EU bi moral z uredbo zagotoviti zaščito pravic staroselskih prebivalcev in njihovo pravico do posesti oziroma sprejeti ukrepe za ustavitev kraje staroselske zemlje," je prepričana Tome. Pravica staroselcev do posesti sicer ni lastniška pravica, kot jo razumemo "mi". Nekatere skupnosti na območju vlažnih tropskih gozdov živijo že stoletja, a za to nimajo nikakršnih papirjev. "In ker se potrebuje zemljo za zasaditev poljščin, jo vzamejo, ne glede na to, kdo tam živi. Enostavno pridejo oborožene hunte in nasilno izselijo tamkajšnje prebivalstvo. Tako pač to poteka," opiše Tome.

Krčenje gozdov se izvaja tudi zaradi potreb tamkajšnjega prebivalstva, ne le zaradi izvoza surovin, vendar je ta delež skorajda zanemarljiv. "90 odstotkov deforestacije se zgodi zaradi intenzivnega kmetijstva, ki je v veliki večini namenjeno izvozu. Govorimo o soji za biodizel in soji za krmo, ki jo uživajo naši piščanci, prašiči in govedo. Gre za monokulturne nasade poljščin in za širitve pašnikov za vzrejo goveda." Temu je podvržen predvsem amazonski pragozd, ki je v tem trenutku najbolj ogrožen. Drugi največji problem predstavljajo gozdovi v jugovzhodni Aziji, predvsem v Indoneziji in Maleziji, ki jih izsekavajo zaradi pridelave palmovega olja. "Palmovo olje najdemo v več kot polovici izdelkov, ki jih kupimo v trgovini. Najdemo ga v hrani, kozmetiki, čistilih …" našteva Tome.

Če se vrnemo k vrzelim predloga nove evropske zakonodaje, je ena od njih tudi ta, da ne zavezuje finančnih institucij, da prenehajo financirati uničevanje gozdov. "Evropske finančne institucije, ki financirajo projekte intenzivnega kmetijstva, bodo to lahko nadaljevale, saj niso zavezanke po uredbi. In tu se obračajo milijarde evrov." Evropske finančne institucije so izvzete iz uredbe, čeprav imajo njihova posojila in naložbe uničujoč vpliv na svetovne gozdove in skupnosti, ki tam živijo. V Focusu in drugih evropskih nevladnih organizacijah so prepričani, da bi bilo treba onemogočiti financiranje pustošenja tropskih gozdov in dodati stroge sankcije za vpletene korporacije in njihove financerje.

Največja pridelovalka soje je trenutno izvzeta iz uredbe

Tretji večji problem je, da se uredba osredinja le na gozd. "Travišča, savane, mokrišča, šotišča, mangrovi v regulativo niso zajeti, čeprav jih prav tako uničujejo. V jugovzhodni Aziji se intenzivno izsušuje šotišča za nasade oljnih palm. V brazilski savani Cerrado se pridela največ soje, a je savana iz uredbe trenutno izvzeta. Hkrati bi prepoved izsekavanja gozda povzročila še večji pritisk na preostale ekosisteme."

Kljub naštetemu Tome pojasni, da ni še vse zamujeno, saj trenutni predlog uredbe, ki se ukvarja z uvozom in izvozom blaga, povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov, še ni dokončen. "Francija, ki trenutno predseduje EU-ju, si je sprejetje bolj ambiciozne uredbe zadala za eno od svojih prioritet. Za zdaj je tudi optimistična glede možnosti razširitve uredbe na druge ekosisteme, kot so savane, šotišča itd. Prav tako se Francija zelo trudi, da bi se še nekoliko razširila obseg blaga in področje človekovih pravic," še sklene Tome.