Resolucija poziva ICJ, naj predstavi dolžnosti držav za zaščito podnebja in pravne posledice, če teh dolžnosti ne izpolnijo.

Premier Vanuatuja Ishmael Kalsakau je resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno, označil za "zmago epskih razsežnosti za podnebno pravičnost", poroča nemški portal Deutsche Welle.

Vlada Vanuatuja je za tak ukrep lobirala že leta 2021, in sicer po kampanji, ki jo je sprožila skupina študentov na Fidžiju leta 2019.

Vanuatu, ki ga sestavlja arhipelag otokov z okoli 319.000 prebivalcev, je ena od držav, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ranljive. Ogroža jo dvig morske gladine, pogosto je žrtev ciklonov 4. kategorije, zaradi katerih je na tisoče ljudi ostalo brez domov.

Mnenje sodišča, ki se pričakuje v približno dveh letih, bo sicer nezavezujoče, a podporniki resolucije upajo, da bo vlade po svetu spodbudilo k pospeševanju podnebnih ukrepov.

Mnenja ICJ-ja imajo precejšnjo moralno in pravno težo, sodišča v posameznih državah pa jih pogosto upoštevajo.

Države so se s Pariškim podnebnim sporazumom leta 2015 dogovorile o omejevanju segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija oziroma največ za dve stopinji v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. A vlade po svetu v skladu s sporazumom nimajo pravnih obveznosti glede doseganja ciljev na področju omejevanja izpustov toplogrednih plinov.

Podporniki nove resolucije zdaj upajo, da bi tudi drugi instrumenti, kot je ZN-ova Konvencija o pomorskem pravu, lahko omogočali zagotavljanje izpolnjevanja zavez.

ZN-ov panel podnebnih strokovnjakov (IPCC) je nedavno opozoril, da so potrebni takojšnji ukrepi zaradi naraščanja povprečne temperature po svetu. Opozorili so, da bi se lahko ozračje segrelo za 1,5 stopinje že do obdobja 2030–2035.