Pred dvema letoma je luč sveta zagledal njegov roman v porabskem narečju Garaboncijaš. Zgodba je postavljena v občutljiv čas za slovenski živelj v Porabju, v čas po drugi vojni, v čas informbiroja, ko je bilo Porabje skorajda neprodušno odrezano od ostalega sveta, ko je bilo v druge dele Madžarske prisilno izseljenih več kot sto slovenskih družin, s čimer so takratne oblasti intelektualno obglavile slovensko skupnost v Porabju. Sama zgodba je nekakšen sinonim za dogajanja v Porabju in med tamkajšnjim slovenskim življem. Zgodba romana se odvija okoli Lončara Marcijuša, tragične figure, ki konča kot žrtev krutega umora in za katerega se ne ve, kateri od obveščevalnih služb takratnih komunističnih režimov Madžarske in Jugoslavije se je udinjal in tudi ne, kdo ga je pokončal. "Ta enigma bo vse do konca ostala nerazkrita, enako kot tudi druga dejstva v tej zgodbi," je med predstavitvijo dejal Franček Mukič. Sam roman pa prinaša tudi sprehod skozi porabsko zgodovino, v kateri je lahko mnogim pripeti etiketo "črnošolec" ali "garabuncijaš". Zato ne preseneča uporaba tudi takšnih izrazov, kot je Janičar! "Tudi danes bi lahko rekli, da je med nami veliko janičarjev, pa naj si bo to na političnem, pa tudi narodnostnem področju, ko se mnogi med mojimi rojaki prav izdajalsko obnašajo do svojega materinega jezika."

Roman Garaboncijaš je Franček Mukič, študiral je v Ljubljani na Filozoski fakulteti, napisal v slovenskem knjižnem jeziku, vendar je njegov prevod v porabščino prej doživel knjižno izdajo, za kar so poskrbeli s založbi Franc Franc.