Matej Acceto je bil gost v Odmevih. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Matej Acceto je bil gost v Odmevih. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

S predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accetom se je po odpravi zadržanja novele zakona o RTV Slovenija v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Razsežnosti današnjega sklepa na svojevrsten način presegajo pomen novele Zakona o RTV Slovenija, ki se zdaj lahko izvaja, ne glede na to, da o njegovi vsebinski skladnosti še niste odločili. Profesor Miro Cerar je v komentarju za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da ste presodili, da je odprava zadržanja novele manjše zlo kot vztrajanje pri njej. Številne bega to, da ste danes s štirimi glasovi proti enemu odločili povsem nasprotno kot februarja z izidom 5:3. Lahko pojasnite, zakaj se je zgodil ta obrat?

Ustavno sodišče je odgovorno ravnalo in odločalo tako februarja, ko smo odločili, da se izvrševanje novega zakona deloma zadrži, kot danes, ko smo odločili, da se zadržanje odpravi oziroma preneha veljati. Vsako zadržanje je občutljiva odločitev z vidika posega ustavnega sodišča v uveljavitev vloge zakonodajalca. Zato vsako zadržanje terja kolikor se da hitro odločitev o vsebini tiste vloge, v zvezi s katero se je zgodilo zadržanje. V tej zadevi je bilo to še izrazito poudarjeno. Ravno to, da je stanje nasploh in trajno nevzdržno, ko je zadržan novi zakon, stari pa ne velja več, gre za občutljivo vprašanje, kjer bi lahko težko popravljive posledice nastale v obeh primerih: če bi zadržali morebiti ustavno skladen zakon ali ne zadržali ustavno problematičnega zakona. To smo posebej poudarjali in upoštevali tudi pri odločitvi o uvedbi zadržanja pred tremi meseci.

Sorodna novica Asta Vrečko: Zadeve se bodo lahko začele reševati. Janez Janša: Ustavno sodišče ne obstaja več.

Danes smo prišli do točke, ko smo ugotovili, da te zaveze oz. potrebe po hitri odločitvi žal ne moremo izpolniti. Ne zaradi blokade ali neke notranje hromitve dela, ampak preprosto zato, ker se je pri vsebinski presoji pokazalo, da je sedmerica sodnikov, ki odloča o zadevi, žal do te mere razdvojena, da večinske odločitve ni bilo.

Za sodnike torej ni bila ovira, da ste februarsko odločitev sprejeli s 5:3, danes s 4:1? To niti ni večina ustavnih sodnic in sodnikov.

Gre za procesne sklepe, ki se po zelo ustaljenih pravilih sprejemajo drugače kot končne vsebinske odločitve. Tudi to je del problema, ki smo ga imeli v obziru, ko smo se odločali o odpravi zadržanja. Vsebinske odločitve preprosto ni bilo mogoče sprejeti ta hip, čeprav smo imeli deset sej, štiri osnutke dveh sodnikov poročevalcev, tudi drugih sodnikov … Poskusov je bilo več. Na koncu celo poskus neke kompromisne odločitve, ki je bil izglasovan in nato žal revotiran.

22. maja ste že izglasovali vsebinsko odločitev, pozneje se je zgodila revotacija, kar je običajen postopek. V obrazložitvi pa vendarle trdite, da bo očitno preteklo še kar precej časa, da boste vnovič lahko sprejeli neko vsebinsko odločitev.

Razpravljali bi lahko vedno znova. Po tej plati je ta zadeva močno obremenila sodišče, ker smo se, kot ste lahko razbrali iz sklepa, z njo ukvarjali veliko več kot s povprečno zadevo na ustavnem sodišču. Želja po delu je bila. Na zadnjih treh sejah je bil na mizi tudi med različnimi verzijami možnih odločitev tudi osnutek sklepa, s katerim bi odločali o tem, ali preneha veljati zadržanje. Na prvi od treh sej smo dosegli dogovor, da vendarle še poskusimo oblikovati vsebinsko odločitev. V tem tednu je bil izveden tudi požrtvovalen poskus ustavnega sodišča, ko smo v ponedeljek sprejeli odločitev, ki je že bila izglasovana, a se je žal pri njeni izpeljavi pokazalo, da so razhajanja še vedno prevelika. Ker je bil to v vrsti poskusov še zadnji v tej fazi, smo danes ocenili, da je čas, da opravimo tudi razmislek, ki je v tem sklepu.

Sorodna novica Ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV Slovenija

Pravite, da v ustavnem sodišču ni blokade, a ob vsem tem, kar se je dogajalo ob tem zakonu … Siloviti pritiski politične javnosti in javnosti sicer, celo pozivi k temu, kar se je nato dejansko zgodilo in dva sodnika nista glasovala … Ali lahko govorimo, da je ustavno sodišče v nekakšni blokadi ali odločevalski krizi?

Danes se dva sodnika žal nista mogla udeležiti dela seje, kar sta sporočila preostalim sodnikom. Njuni kolegi smo njuno obvestilo sprejeli in nadaljevali odločanje o tistem predlogu in tisti odločitvi, za katero so danes pogoji bili. Sta pa omenjena sodnika sodelovala pri vsebinskem iskanju odločitve in verjamem, da bosta tudi vnaprej.

Ker to omenjate, lahko na splošnejši ravni pokomentiram dogajanje v zadnjih mesecih. Ustavno sodišče je ravnalo odgovorno tedaj in danes. Obakrat je bilo kritizirano, enkrat iz ene, drugič iz druge strani, kar na ustavnem sodišču sprejemamo. Kritika je del našega delovanja. A v zadnjem obdobju opažamo, da se je odziv medijev in drugih komentatorjev intenziviral in postal do neke mere že problematičen. Očitno obstaja želja, da bi čim bolj ažurno, skorajda v živo poročali o delovanju ustavnega sodišča, včasih s točnimi informacijami, včasih z netočnimi, včasih celo s popolnoma izmišljenimi. To žal ustvarja neustrezne pogoje in otežkoča izvajanje dela osnovnega poslanstva ustavnega sodišča, ki mora biti v tem, da lahko zelo težavna vprašanja vsebinsko poglobljeno in odkrito obravnava in sprejema.

Vključno s pozivi, da lahko ustavni sodniki o nečem tudi ne odločajo. Vidno je tudi uhajanje informacij iz ustavnega sodišča, kar navzven najeda njegovo verodostojnost in vero v pravno državo. Kako na to gledate kot predsednik ustavnega sodišča?

Na ustavnem sodišču smo zgroženi. Razumemo, da očitno obstaja nek način pridobivanja informacij. Niso vedno točne. Včasih so pomanjkljive, včasih povsem netočne. Gotovo pa vsaj na nek način res uidejo. Drznil bi si dati skromen poziv, da vsi skupaj zajamemo sapo in ozavestimo, da je odgovornost za ustvarjanje ustrezne politične in pravne kulture, vključno s spoštovanjem dela ustavnega sodišča, na nas vseh.

Ali torej tudi današnje sprejetje sklepa prinaša neke vrste cezuro, v smislu ponovnega premisleka, naj se burni duhovi pri nas umirijo?

Gotovo je to priložnost, da vsi skupaj zajamemo sapo. Ne pozabite, da na ustavnem sodišču ni samo zadeve RTV, temveč je 1500 zadev, ki čakajo na razrešitev. Ustavno sodišče jih ne zanemarja, v kratkem bomo tudi predstavili poročilo o delu ustavnega sodišča v lanskem letu. Z velikimi napori vseh sodnikov in svetovalcev in drugih sodnih oseb naredili zelo veliko delo pri reševanju. Sprejeli smo 1600 in več odločitev. Redke so tiste, ki na ta način razburkajo javnost, da o njih potem govorimo tudi na Odmevih.

Matej Acceto o odločitvi ustavnega sodišča