Inšpektorat za javni sektor je namreč leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so svojim zaposlenim izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Narok je trajal vsega nekaj minut, saj so ugotovili, da državno odvetništvo, ki zastopa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vztraja pri zahtevku za vrnitev nekaj manj kot 781.000 evrov, univerza pa mu oporeka, ker pravi, da so fakultete dodatek izplačevale iz sredstev, ki so jih pridobile iz tržne dejavnosti in ne iz javnih sredstev.

Odvetnik univerze Dino Bauk je dejal, da univerza svoje navedbe dokazuje s podatki, da so fakultete, ki so izplačevale dodatek, v času izplačil na trgu ustvarile za več kot 86 milijonov prihodkov, s tem denarjem pa tudi delno financirale izvajanje javne dejavnosti.

Za izvajanje te je namreč univerza prejela 16 milijonov evrov manj, kot bi morala, čeprav je javno dejavnost izvedla v celoti, je pojasnil Bauk. "Na dlani torej je, da dodatek za stalno pripravljenost ni mogel biti izplačan iz javnih sredstev in da je zahtevek po vračilu teh sredstev v proračun neutemeljen," je dodal.

V ponovnem odločanju se mora sodišče glede na napotke višjega sodišča "jasno in pravilno" opredeliti do pravne podlage oziroma temelja zahtevka. Državno odvetništvo pri tem kot temelj navaja vračilo proračunskih sredstev, ki naj bi bila porabljena nepravilno.

Sodnica Dida Volk, ki bo sodbo izdala v 30 dneh, je sicer nakazala, da bo njena odločitev najverjetneje enaka kot prvič, ko je odločila, da je zahtevek upravičen, Bauk pa je po naroku v tem primeru napovedal novo pritožbo.

Na splošno ocenjuje, da sodišče zadevo presoja glede na to, kaj naj bi bilo prav, in ne glede na dokaze. "Želel bi si manj moraliziranja in malo več sojenja po pravu," je še dejal.