Od policije bo komisija zahtevala podatke, ki jih Knovs v torkovem nadzoru na policiji ni dobil ni dobil.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje zlorabe v zadevi Franc Kangler in drugi, je tako sprejela sklep, da preiskavo v primeru Kangler razširijo še na "druge".

Komisija zato poziva ministrstvo za notranje zadeve in organe v sestavi, da ji do 29. februarja posreduje izpis vseh posegov in vpogledov v osebne evidence od 18. septembra 2018 naprej za vseh 90 poslancev ter ministrov in predsednika vlade v odstopu, je v popoldanski izjavi za javnost povedal predsednik komisije Žan Mahnič.

Sklep so sprejeli štirje stalni člani komisije in en nadomestni, konkretno štirje poslanci SDS-a Mahnič, Franc Breznik, Franc Rosec in Alenka Jeraj ter poslanka NSi-ja Tadeja Šuštar.

Tatjana Bobnar je pojasnila, da je Knovs želel brskati zunaj svojih zakonskih okvirov. Foto: BoBo
Tatjana Bobnar je pojasnila, da je Knovs želel brskati zunaj svojih zakonskih okvirov. Foto: BoBo

"Policija ima evidence o državljanih, grehih iz preteklosti. In kaj je bolj efektivno kot to, da nekdo, ki mu ni interesu oblikovanje nove koalicije, gre do posameznega poslanca in mu reče, 'vemo, kdaj si napihal, kaj je tvoj sin delal, kaj se je dogajalo s tvojo ženo ...' Logično je, da se taki poslanci ustrašijo," je opozoril Mahnič in dodal, da so to sicer vse domneve.

Predmet preiskave parlamentarne komisije bodo generalna policijska uprava, kriminalistična policija, Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Sova in vojaška obveščevalno-varnostna služba (OVS).

Policija je že začela preverjati navedbe v primeru domnevnega vohunjenja za člani strank in izvajanja nadzora nad posameznimi izpostavljenimi javnimi osebami iz politike in gospodarstva, so sporočili z Generalne policijske uprave. Kot so zapisali, je z dosedanjimi ugotovitvami policija seznanila pristojno državno tožilstvo.

SDS policiji očita zavračanje parlamentarnega nadzora

Kot smo poročali, je pooblaščena skupina komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je v torek opravila nenapovedan nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), pri katerem je preverjala informacije o domnevnem vohunjenju kriminalistov za člani strank, ki se dogovarjajo o oblikovanju nove koalicije, za katerim naj bi stal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec.

Na policiji so skupini očitali postavljanje vprašanj izven zakonsko določenega okvira.

Črnčec: Napad na policijo kaže, kako blizu je Slovenija zdrsu v avtoritarizem

Bobnarjeva: Ne služimo interesom politike

"Vse preiskave kaznivih dejanj, predkazenske postopke policija vodi samo na podlagi usmerjanja državnega tožilca, ne pa na podlagi seznamov politikov ali želja kogar koli," je dejala Tatjana Bobnar in poročanje o nasprotnem označila za lažne novice.

"Slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike, služimo ljudem, ne pa interesom politike. Javno sporočam, naj se politične kampanje gredo z argumenti, ne pa z izmišljenimi zgodbami na račun slovenske policije in z žuganjem ter pritiski na njeno vodstvo," je v izjavi za javnost povedala generalna direktorica policije Tatjana Bobnar.

Policija je državna institucija, ki je med najbolj nadzorovanimi v tej državi, prav je tako, s tem nismo nikoli imeli problemov. V policiji spoštujemo parlamentarni nadzor in Komisiji za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) vedno zagotavljamo vse potrebne podatke in vpoglede v dokumentacijo v okviru zakonskih pristojnosti.

Na dokumentu komisije je pisalo, da bodo izvedli nadzor nad delom policije in NPU-ja. Njihova vprašanja pa so bila nato ustna in so se nanašala na konkretne operativne kazenske postopke, tudi na vpoglede policistov v mape določenih politikov. Na vsa ta vprašanja, ki ne izvirajo iz njihove zakonske pristojnosti, niso dobili odgovora, omogočili pa smo jim nadzor v okviru zakonskih določil.

Tatjana Bobnar

"Knovs želel brskati zunaj zakonskih okvirov"

Tudi včeraj je po njenih besedah pooblaščeni komisiji na začetku samega postopka nadzora večkrat pojasnila, da bodo dobili vse potrebne podatke in na vpogled vso dokumentacijo, ki se nanaša na njihovo zakonsko pristojnost, se pravi na vse ukrepe, ki jih Knovs nadzira, to pa so prikriti preiskovalni ukrepi.

"Na dokumentu komisije je pisalo, da bodo izvedli nadzor nad delom policije in NPU-ja. Njihova vprašanja pa so bila nato ustna in so se nanašala na konkretne operativne kazenske postopke, tudi na vpoglede policistov v mape določenih politikov. Na vsa ta vprašanja, ki ne izvirajo iz njihove zakonske pristojnosti, niso dobili odgovora, omogočili pa smo jim nadzor v okviru zakonskih določil," je navedla Bobnarjeva.

"Zato jim na konkretna vprašanja o operativnih zadevah, odprtih predkazenskih postopkih, ki so bili v javnosti večkrat izpostavljeni in kjer policija ni izvajala prikritih preiskovalnih ukrepov, nismo odgovarjali oz. niso dobili na vpogled zahtevane dokumentacije, ne glede na to, da me je Žan Mahnič opozoril na mojo prihodnost. Če bodo želeli vpogled v takšno dokumentacijo, bodo morali spremeniti zakon," je še pojasnila.

Knovs zanimali vpogledi policistov

Kot je dodatno pojasnila, so se vprašanja pooblaščene skupine Knovsa nanašala tudi na vpoglede policistov v podatke o določenih politikih in predkazenski postopek, začet marca 2018 zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

"Vsi, ki v politiki vidijo korist za svoje partikularne interese, bodo zlorabili policijo"

Na vprašanje, ali so na policiji preverili omenjene očitke o nepooblaščenih vpogledih v podatke nekaterih politikov, je zatrdila, da policija redno izvaja nadzor nad obdelavo in uporabo osebnih podatkov ljudi, ki jih vodi v svojih evidencah, nadzor nad tem pa opravljata tudi direktorat za policijo in druge varnostne naloge ter informacijski pooblaščenec.

Policija ne more ustaviti lažnih novic

"Slovenska policija nima čarobne palice, da bi preprečila širjenje pojava lažnih novic, storili pa bomo vse, kar lahko, da se ta pojav ne širi v slovenski policiji," je Bobnarjeva namigovanja v nekaterih medijih, da obstaja nekakšna tajna vohunska mreža v policiji označila za lažno novico.

Slovenska policija je po njenih besedah državni organ, ki uživa največ zaupanja v naši državi, in to zaupanje nam daje legitimnost in omogoča učinkovito delo. Če bi kdo ogrozil neodvisnost in avtonomno delovanje policije, bi s tem ogrozil vladavino prava, vrednote: pravica, resnica, pogum in modrost. Na neodvisnosti in avtonomiji stoji in pade slovenska policija.

"Vse preiskave kaznivih dejanj, predkazenske postopke policija vodi samo na podlagi usmerjanja državnega tožilca, ne pa na podlagi seznamov politikov ali želja kogar koli. Vedno bom skrbela za zakonito in strokovno delo. Na vsaka morebitna odklonska ravnanja policije se vedno odzovemo in smo lahko vzgled komu drugemu," je dodala.

Ostri odzivi zaradi nadzora

Tudi notranji minister očita Knovsu zlorabo pooblastil

Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je najostreje obsodil torkov nadzor Knovsa na policiji, saj ocenjuje, da je zlorabil svoja pooblastila in pristojnosti, so v odzivu zapisali na ministrstvu. "Očitno je, da so želeli delovati politično," ocenjuje minister in to vidi kot nedopustno in nesprejemljivo.

Po navedbah ministrstva so namreč člani komisije DZ za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs) "zahtevali podatke, do katerih skladno z zakonskimi predpisi niso upravičeni".

"V ministrstvu za notranje zadeve spoštujemo mehanizme nadzora, med katere nedvomno sodi tudi parlamentarni nadzor. In nesporno je, da je slovenska policija najbolj nadziran organ v državi," so navedli, a hkrati poudarili, da morajo ti nadzori temeljiti na zakonsko predpisanih pogojih oziroma morajo biti izvedeni v okviru pristojnosti, ki jih posamezen nadzorni organ ima.

Sindikata obsojata poskuse diskreditacij policistov

Sindikat policistov Slovenije (SPS) "najostreje javno obsoja neupravičene in zlonamerne poskuse diskreditacij posameznih policistk in policistov, ki so zaradi svojega profesionalnega dela očitno posegli tudi v posamezne interesne sfere in so zdaj deležni medijskih obračunavanj".

Zapisali so, da policija ne sme biti odvisna od trenutne politične volje, njihovega merjenja moči in brezobraznega poseganja v njeno delo.

Odzvali pa so se tudi v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS). Kot so zapisali, so v zadnjih dneh iz posameznih medijev in nastopov nekaterih političnih predstavnikov zaznali "gorečo željo po zlorabi policije in njenih pripadnikov za ozke politične in druge osebne interese".

Kot trdijo, se navedeno kaže z nizkotnimi in neposrednimi osebnimi diskreditacijami policistov, ki se neutemeljenim in celo nezakonitim poskusom vplivanja na delo policije s strani posameznih političnih predstavnikov, članov razno raznih komisij, niso uklonili in svoje delo še naprej opravljajo strokovno in zakonito.

Policija: Mahnič med preiskavo pozval Bobnarjevo, "naj pomisli na svojo prihodnost"

Ostre besede med SDS-om in policijo

Ostre besede med funkcionarji SDS-a in policijo po torkovem nadzoru Knovsa na NPU se tako nadaljujejo. Policija vztraja, da je poslanec SDS-a Žan Mahnič generalni direktorici Tatjani Bobnar grozil, prvak SDS-a Janez Janša pa na Twitterju odgovarja, da zavračanje parlamentarnega nadzora predstavlja grožnjo ustavni ureditvi.

"Ustava in zakoni ščitijo državljana, ne funkcionarje. Bistvo problema je, da policija ni dovolila parlamentarnega nadzora. Z lahkoto bi ovrgli sume, če vse počnete zakonito. 25., 26. in 27. člen zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb so jasni," je še napisal Janša.

Členi govorijo o poteku parlamentarnega nadzora, med drugim v njih piše tudi, da so zaposleni v nadzorovani službi v okviru pooblastil, ki jih imajo na svojem delovnem mestu ali položaju, dolžni storiti, kar je treba, da komisija lahko opravi svoj nadzor, in so dolžni pri tem z njo sodelovati.

Hkrati je policijo opozoril na kazniva dejanja, ki se dogajajo, "medtem ko zavrača parlamentarni nadzor in se prepira s poslanci". Ob tem je namreč tvitnil povezavo na novico o tem, da so zgodaj zjutraj neznanci v Moravčah razstrelili bankomat.

Izmenjava besed med policijo in Mahničem

Mahnič je nato na Twitterju Bobnarjevo pozval, naj napiše celotno njegovo izjavo in naj ne bo kot poslanka Jerca Korče, "ko je govorila o glavah in jo je magnetogram ujel na laži". "Dejal sem namreč, da naj pomislil na svojo prihodnost, ker če na Knovsu ugotovimo, da takšno početje policija ščiti, jo bomo kazensko ovadili," je dodal.

Na policiji so Mahniču odgovorili na Twitterju z zapisom: "Ko vas je generalna direktorica nekajkrat vprašala, ali ji s tem grozite, ste ji odvrnili, da ste vi voljeni, generalna direktorica policije pa imenovana od vlade. Pozneje pa dodali, da jo boste lahko kazensko ovadili, kar bi jo moralo skrbeti. To lahko potrdita tako namestnik generalne direktorice policije kot direktor Uprave kriminalistične policije. Je treba še kaj dodati?"

Na Mahničev zapis se je na istem družbenem omrežju odzvala tudi Korčetova in zapisala, da je napad na neodvisne organe pregona jasen izkaz nespoštovanja večletnega boja za svobodno in demokratično družbo. "Napadi na sodstvo, novinarje, policijo ... kdo je naslednji na seznamu," se je vprašala.

Mahnič je sicer zavrnil očitke o zlorabi Knovsa s strani SDS-a. Kot je dejal v izjavi, ki so jo povzeli na spletni strani SDS-a, niso "preverjali zadev glede poslancev SDS-a niti glede poslancev NSi-ja. Tu je bil govor o za zdaj še aktualnih koalicijskih partnerjih, torej o SMC-ju, DeSUS-u in SAB-u".

Je bila policija izrabljena za vohunjenje?