V Inštitutu 8. marec so namreč v manj kot enem tednu zbrali več kot 5000 podpisov pod predlog sprememb kazenskega zakonika, ki bi uzakonil model Ja pomeni ja. Računali so, da bi ravno danes lahko predlog zakona tudi formalno vložili v DZ, a jih je prehitela vlada, saj je v sredo na večerni seji sprejela svoj predlog sprememb in ga vložila v parlamentarni postopek. V Inštitutu 8. marec so razočarani, saj menijo, da je vlada s tem razvrednotila tako prizadevanja prostovoljcev, ki so zbirali podpise pod zakon, kot podpisnikov, ki so s tem demokratično izrazili svojo voljo.

"In namesto, da bi vložili zakon, ki ga je podpisalo več kot 7000 ljudi, danes razlagamo žrtvam, da so bile ponovno izigrane, in ljudem, da njihovi podpisi nimajo vrednosti," je na današnji novinarski konferenci navedla direktorica inštituta Nika Kovač.

Ob tem so se na inštitutu obregnili tudi ob upravne postopke ob zbiranju podpisov. Digitalno oddane overjene podpise morajo namreč upravne enote natisniti in požigosati, nato pa dostaviti inštitutu in tako so nanje čakali več dni. Na upravnih enotah in na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, so jim pojasnili, da hitreje zaradi kadrovskih težav ne gre.

Glede na to, da so predlog zakona, ki ga je vložila vlada, pripravili na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi ministrica stranke SMC, ki ji pripada tudi minister Koritnik, se sprašujejo, "ali je prišlo do namernega zavlačevanja v tem demokratičnem procesu," je dejala Kovačeva. Ne glede na to, da jim je vladna poteza dala občutek, da so bila njihova prizadevanja zaman, pa danes ugotavljajo, da ni tako in da so se v družbi s tem, ko se je začelo o tem govoriti, zgodili tektonski premiki.

Podpora za vsak model Ja pomeni ja

Prav tako bodo v inštitutu podprli vsakršen zakon, ki prinaša model Ja pomeni ja. "Ta predpostavlja nedotakljivost človekovega telesa, dokler v to svobodno ne privolimo," so povedali na inštitutu. Ker z vladnim predlogom še niso bili seznanjeni, je njihov predlog danes v DZ vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice. Tudi v teh strankah vladi očitajo, da ni ravnala pošteno.

Vlada po tihem sprejela zakon

Po besedah Bojane Muršič (SD) jih žalosti to, da je bil zakon sprejet na tiho, saj ni bil niti na dnevnem redu vlade. V takšnem ravnanju vidi boj za politični prestiž, ki pa ga po njenem mnenju ne bi smelo biti.

Tudi Nataša Sukič (Levica) to vidi kot "samopromocijsko potezo vlade, ki je s tem ponovno pokazala svojo držo do nevladnih organizacij in civilnodružbenih iniciativ".

Alenka Bratušek (SAB) je razočarana nad ministrico Lilijano Kozlovič, ki bi po njenem mnenju morala danes skupaj z njimi javno podpreti voljo ljudi.

Jerca Korče (LMŠ) pa je spomnila na sredni poziv vlade k sodelovanju in dejala, da je le dan po tem vlada "po desni prehitela civilno družbo".

Ministrstvo: Tudi v našem predlogu zakona model Ja pomeni ja

Na ministrstvu za pravosodje so za STA pojasnili, da so – kljub drugačnim stališčem v preteklosti – tudi v njihov predlog vnesli model ja je ja. Tako lahko v nadaljevanju parlamentarnega postopka pride tudi do združitve zakonskih predlogov, so danes potrdili v opoziciji.

Kot so namreč pojasnili v sporočilu po seji vlade, predlog prinaša spremembe v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na način, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva ne bo več nujno, da je storilec uporabil silo ali bo z njo zagrozil, in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu upirati. Oseba mora pred kakršnim koli spolnim dejanjem s tem soglašati, privolitev pa je po predlogu novele opredeljena kot posledica svobodne volje osebe.

Ministrica z pravosodje Lilijana Kozlovič upa, da bo morda to "tema, glede katere bo politika složna".

Tradicionalni model prisile

Obstoječa zakonodaja glede kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost v glavnem temelji na tradicionalnem modelu prisile. Kar pomeni, da se za obstoj kaznivega dejanja zahteva prisila in posledično upiranje žrtve, česar kljub zavračanju dejanja žrtev pogosto ni sposobna. Zaradi tega so v praksi določeni nedopustni posegi v spolno nedotakljivost ostali nekaznovani, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Vlada je zato v sredo na predlog ministrstva potrdila predlog novele Kazenskega zakonika, ki vključuje spremembe v definiciji kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, in sicer gre za odmik od obstoječega modela prisile k modelu soglasja, ki po navedbah ministrstva nudi večjo zaščito žrtvam.

Vladni predlog namreč določa, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja ni več potrebna storilčeva uporaba sile ali grožnje oziroma fizičen upor žrtve, ampak gre za kaznivo dejanje, če žrtev s tem spolnim dejanjem ni soglašala, in torej svoje privolitve ni konkludentno ali z besedami izrazila. S tem se inkriminira posilstvo in spolno nasilje po t. i. modelu afirmativnega soglasja ali po modelu ja je ja.

Opustili alternativni model ne je ne

Ministrstvo je sicer pripravljalo celovito spremembo Kazenskega zakonika, kamor bi vključili tudi te spremembe, pri čemer pa so se sami nagibali k t. i. modelu veta, oziroma modelu ne je ne. Po tem modelu do kaznivega dejanje pride, če storilec ignorira navzven prepoznano zavrnitev.

"Vzporedno s pripravo predloga pa se je v javnosti vzpostavil širši družbeni, posledično pa tudi politični konsenz, za prehod v sistem modela afirmativnega soglasja," je opozorilo ministrstvo. Dodalo je, da jih je k pripravi takega predloga pozval tudi državni zbor v začetku februarja. Tako so zdaj vložili v DZ predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša to spremembo.

Ob tem so na ministrstvu zapisali, da so podprli namen Inštituta 8. marec, da začne z zbiranjem podpisov za uveljavitev modela ja je ja in pripisali izjavo ministrice Kozlovič, ki podpira "vsa prizadevanja, tako nevladnih organizacij kot strokovnjakov in politikov, ki prisostvujejo pri razpravi o tej družbeno pomembni temi, tudi z vidika ozaveščenosti javnosti o spolni kriminaliteti".

"Verjamem, da bo, ne glede na predlog zakona, ki bo obravnavan v državnem zboru - razprava o tem vprašanju odprta, plodna, da bo vključevala tudi stroko, ter da bo usmerjena v skupni cilj - v najboljšo zaščito žrtev in pravne države," je ob tem navedla ministrica.