Vlada je sprejela predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah, s katerim načrtuje najnujnejšo obnovo infrastrukture in namenja pomoč najbolj prizadetim. Pomoč je vlada razdelila na štiri sklope. Več na spodnji povezavi, dodatna pojasnila pa je v Odmevih podal finančni minister Klemen Boštjančič. Spraševal je Igor E. Bergant.

Sorodna novica Vlada je potrdila interventni zakon: štirje sklopi pomoči

Danes predlagani zakon, ki ga seveda mora potrditi še parlament, naj bi veljal do konca leta, nekatere rešitve do konca leta 2024. Ali kot finančni minister že lahko ocenite, kakšne bodo njegove javnofinančne posledice?
Danes sprejeti zakon je pravzaprav drugi interventni zakon, ocenjene finančne posledice tega zakona so med 150 in 170 milijoni evrov. Gre pa izključno za tiste ukrepe z raznih področij, ki morajo veljati že v septembru, torej najnujnejše ukrepe za sanacijo škode in seveda vseh težav, ki jih imajo predvsem prizadeti prebivalci.

Ampak danes ste rekli, da to še ni vse. Med drugim zakon predvideva tudi ustanovitev sklada za dolgoročno obnovo. Ta naj bi bil zunajproračunski. Zakaj zunajproračunski?
Kot rečeno, gre za interventni zakon, torej za najnujnejše ukrepe. Večina teh bo veljala letos oziroma se bo iztekla v letošnjem letu in na začetku prihodnjega leta. Mi smo že začeli pripravljati drugi zakon, to pa je v bistvu zakon o sanaciji, ki pa bo seveda verjetno trajal 10 let ali pa vrsto let. Ta zakon bo vseboval vrsto ukrepov predvsem na področju obnove infrastrukture. Ta zakon je že v pripravi, predvidoma bo pripravljen do konca septembra.

Ampak ta sklad SOS, kot ste ga poimenovali, naj bi deloval recimo 10 let.
Ja, dejstvo je, da smo s tem zakonom pravzaprav že ustanovili sklad oziroma sledijo izvedbeni akti. Podrobnosti bodo najverjetneje dorečene v tem zakonu, ki sem ga napovedal. To je zakon, ki bo do konca meseca septembra pripravljen. Mi intenzivno sedimo z različnimi deležniki, na eni strani SID banko, ki bo pomemben deležnik pri upravljanju tega sklada, s predstavniki Evropske komisije, predvsem zaradi statusa tega sklada. Torej, te stvari se zdaj kristalizirajo in verjamem, da nekje v 14 dneh bo jasno, kakšen bo točno ta sklad.

Vaša ocena je bila, da naj bi se iz obveznega prispevka, o čemer je govoril minister Mesec, oziroma delovnih sobot, v ta sklad nateklo od 100 do 150 milijonov evrov letno. To pomeni tudi že letos in naslednje leto in tako naprej?
Škoda se še vedno ocenjuje. Še vedno ni točno jasno, kakšna je. Popisi so se začeli delati. Ampak ta trenutek se predvideva, da je škoda večja od pet milijard evrov. Ta sklad, ki smo ga napovedali, je namenjen temu, da se bodo na eni strani na njem zbirala vsa sredstva iz različnih virov, to se pravi tako proračunska, donacije, solidarnostna pomoč Evropske komisije, tudi ta solidarnostni prispevek, ki smo ga zdaj že uvedli. Na tem področju, mimogrede, bomo veliko novega pripravili v naslednjem mesecu. Torej, iz različnih virov, nepovratnih in povratnih, se bo ta sklad polnil. Pomembno je tudi, zakaj sklad. Več razlogov je za to. Ni zunajproračunski sklad, ampak sklad, predvsem tudi zaradi tega, ker želimo zelo transparentno prikazati na eni strani stroške in na drugi strani financiranje teh stroškov. Namreč, od vsega začetka so tudi nastavki v tem prvem interventnem zakonu narejeni tako, da bo zelo transparentno: na eni strani, od kod sredstva prihajajo, in na drugi strani še pomembneje, zakaj se ta sredstva porabljajo.

To, kar je rekel minister Mesec, torej 0,3 odstotka dohodnine ali pa te nenavadne delovne sobote, je tudi vir za polnjenje tega sklada?
V tej debati glede solidarnostnega prispevka ali nekih solidarnostnih dni je bilo veliko debate že pri prejšnjem zakonu. Tudi opozicija je to predlagala in drži, ta tako imenovani solidarnostni prispevek ali pa dve solidarnostni soboti – gre pravzaprav za eno in isto stvar. Če želijo delavci in delodajalci – gre za dogovor –, to oddelati skozi dodaten delovni dan, je eno. Sicer je solidarnostni prispevek za delavce oziroma za tiste, ki so obvezanci za dohodnino, predviden v višini 0,3 odstotka. To je enako, kot je bil dobrih 20 let podoben prispevek v enakem odstotku za odpravo posledic potresa v Posočju. Na drugi strani smo pa seveda računali na podlagi lanskih podatkov, kako visok mora biti ta prispevek za pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, da bo prispevek na eni strani prebivalcev in na drugi strani podjetij enak. Izračuni kažejo, da bo ta prispevek za podjetja 0,8 odstotka od dobička pred davki.

Se pravi za vsa podjetja?
Za tista, ki ustvarjajo dobiček.

Sorodna novica Banke bi pomagale z ugodnejšimi posojili, predlagajo tudi enkraten prispevek celotnega gospodarstva

Zamisli o nekakšnem poplavnem davku gredo tudi dlje, tudi v kontekstu – včasih se zdi – mučnih pogajanj vlade s predstavniki finančne dejavnosti, se pravi bank in zavarovalnic. Direktorica Združenja bank Slovenije, gospa Zadravec Caprirolo, je danes zavrnila selektivno dodatno obdavčitev dobičkov finančne industrije. Ampak možnosti recimo vidi v enkratni majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva, morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine ter še ob dodatnem solidarnostnem prispevku v omenjeni sklad. Vaš komentar na to je bil: z odzivom bank ste zadovoljni, ampak niste pa še tam, kjer bi vlada želela biti. Do kam pa bi vlada rada prišla v tem kontekstu dogovorov s finančno industrijo?
Naj najprej povem, da je finančni sistem izjemno pomemben za delovanje celotne države, velikokrat se to zanemarja.

Sorodna novica NLB bo s 1. septembrom občutno dvignil obrestne mere na denarne vloge

Zato smo ga tudi kot državljani rešili, drži?
Drži. Drži pa seveda tudi, da so imele banke v zadnjem letu oziroma v zadnjih dveh letih zelo visoke dobičke. Del tega ali pa dobršen del tega gre na račun rente, ki jo je pravzaprav posredno omogočila Evropska centralna banka s svojo politiko. Dejstvo je, da so razlike med pasivnimi in aktivnimi obrestnimi merami v Sloveniji najvišje. Na to smo opozarjali že dalj časa, zelo intenzivno v zadnjih tednih, ko imamo pogoste in intenzivne pogovore z bankami. Najprej naj povem, da sem zelo vesel, da je največja banka danes napovedala velik, precejšen dvig teh obrestnih mer za depozite. Verjamem, da bodo temu morale slediti tudi druge banke. En cilj je dosežen. Druga stvar pa so drugi prispevki bank. Eno so seveda solidarnostni prispevki, morebitna uvedba nekega posebnega prispevka. Ali bo to na bilančno vsoto, kot je tudi že dvakrat v zgodovini Slovenije bilo uvedeno? To je en del. Drugi del so pa seveda vsi preostali ukrepi, ki jih želimo, da jih banke izvedejo, v tem delu so banke že pokazale zelo, zelo veliko razumevanja. En del tega je tudi rezultat v današnjem sprejetem interventnem zakonu in verjamem, da bomo v naslednjem mesecu tukaj veliko stvari dorekli glede prihodnosti, torej tistih stvari, ki jih bodo prebivalci in gospodarstvo potrebovali v naslednjem letu in kasneje.

Sorodna novica Arhar o bančnih odpisih dolgov: Če ni, še vojska ne vzame

Napovedane spremembe za kreditojemalce v interventnem zakonu so do bank v bistvu zelo prijazne. Predvidevajo 12-mesečni odlog plačil, ne pa tudi, da v tem času banke ne bi zaračunavale obresti. Kako to pojasnjujete tistim, ki so zaradi poplav kot kreditojemalci zelo ogroženi?
To je prvi in najmanjši ukrep. To so tiste stvari, ki jih potrebujejo tisti prebivalci danes. Mi smo se o tem z bankami veliko pogovarjali. Banke so povedale, da individualno te težave rešujejo, danes ni znan en problem, ki ga ne bi rešile. Namreč, treba je vedeti, da če posameznik ali pravna oseba začasno ni sposobna plačati kredita, ki ga ima, je tudi v interesu banke, da se ta kredit reprogramira. S tem, kar smo danes mi sprejeli, smo omejili obrestno mero na evribor plus 0 odstotkov. A tako, kot sem rekel, to je v celotnem svežnju ena zelo mala stvar. Ključne stvari prihajajo. En del teh so banke že danes napovedale in jih pozdravljamo. O enem delu teh pa verjamem, da se bomo z bankami dogovorili oziroma jih bo vlada uzakonila v tem zakonu, ki sem ga napovedal in se že pripravlja.

Sorodna novica V Vzajemni se bodo proti preoblikovanju v delniško družbo borili z vsemi sredstvi

Govorite o bankah. K finančni dejavnosti sodijo tudi zavarovalnice. Z njimi ste tudi v sorazmerno delikatnem odnosu, recimo tudi zaradi napovedane zakonske preobrazbe Vzajemne. Zdaj smo pa pri zdravstveni reformi, ki naj je te nove razmere s poplavami ne bi okrnile. Kako je s tem zakonom, ki naj bi preoblikoval Vzajemno v delniško družbo?
Gre za največjo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije. Slovenci so pokazali izjemno solidarnost. Verjamemo pa, da na nekaterih področjih ali posameznih gospodarskih dejavnostih potrebujejo nekaj pomoči vlade. Prve so banke. To so stvari, ki se dogajajo že zadnjih 14 dni, torej ta pogajanja in ti razgovori, ki jih intenzivno vodimo. Drugo so zavarovalnice, drugi del, zelo pomemben del finančnega sistema. Seveda tudi z njimi opravljamo intenzivne pogovore. Najpomembnejše je reševanje zahtevkov posameznikov. Torej, da so hitro, učinkovito rešene in da so seveda na zgornjih mejah, kar zavarovalne police omogočajo. Ampak to je prva stvar. Temu seveda sledijo tudi druge, ali pa, če hočete, dodatna pomoč, ki jo prav tako od zavarovalnic pričakujemo. Seveda pa ne moremo skrivati, da je ta nesreča seveda prizadela tudi zavarovalnice. Dobički zavarovalnic bodo bistveno nižji. Nista to edini dve dejavnosti, za kateri mislimo, da morata svoje prispevati. Gre tudi za druge dejavnosti, ki so danes ali pa v preteklem letu v času energetske krize kovale ekstra dobičke.

Ampak zdravstvena reforma se zaradi poplav v bistvu ne bo spremenila in tudi ta pristop do Vzajemne se tu ne bo spremenil.
Absolutno ne. Prioritete vlade ostanejo enake. Prva prioriteta je še vedno zdravstvo in sanacija gomile težav, o katerih tako in tako ves čas govorimo. Tako da ne, tukaj se ne spreminja nič, s tem gremo naprej.

Kot ste rekli, bo obnova po poplavah izjemno draga in dolgotrajna ter tudi v razmerah negotove prihodnosti, vnovičnih javnofinančnih omejitev. Ali ste kot varuh slovenske državne blagajne v bistvu zelo zaskrbljeni ob tem, kar nas čaka kot družbo, ki je ravno šla skozi neko katastrofo, ki nas bo zelo prizadela ravno v tem smislu tudi javnofinančne stabilnosti in vzdržnosti v prihodnje?
Kot prvo bom rekel – pa to ni neka floskula –, da absolutno verjamem, da je kriza priložnost, tudi ta kriza. In ravno ta solidarnost Slovencev to kaže. Tudi skozi zakonodajo, skozi ta zakon, ki ga bomo zdaj sprejeli. Šli bomo tudi v spremembo vrste sistemskih zakonov. Ena stvar, za katero sem absolutno prepričan, da jo bo spodbudila ta naravna nesreča, je sprememba postopkov in zakonodaje na prostorskem področju. To je tudi neka velika slabost Slovenije. Postopki umeščanja v prostor posameznih objektov so neskončno dolgi. To je popolnoma nesprejemljivo, tako da v tem kontekstu se obeta vrsta sprememb. Zdaj pa glede vprašanja novih fiskalnih pravil. Kljub temu, kar se je v Sloveniji zgodilo, so nova fiskalna pravila nazaj. To je dejstvo, o tem ni nobenega dvoma, začnejo veljati naslednje leto in mi jih nameravamo spoštovati. Je pa to tudi eden od razlogov, zakaj imamo ta sklad. Zaradi tega, kar sem že na začetku napovedal. En del, ki se je tudi že začel, so pravzaprav razgovori, ali če hočete pogajanja z Evropsko komisijo, predvsem glede tega, kako bo obravnavala stroške, povezane s sanacijo te največje naravne nesreče.