Zunanji minister Miro Cerar meni, da v opravičilu Tajanija ni bilo zajeto vse, kar pričakuje. Foto: BoBo
Zunanji minister Miro Cerar meni, da v opravičilu Tajanija ni bilo zajeto vse, kar pričakuje. Foto: BoBo

Zunanji minister Miro Cerar je danes dejal, da bo predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju zaradi njegovih izjav na slovesnosti v Bazovici pisal kljub ponedeljkovemu opravičilu. Pojasnil je, da v opravičilu ni bilo izrečeno vse, kar pričakuje sam in tudi Slovenija. "Mislim, da je prav, da to zadevo do konca razčistimo. Vsako opravičilo je sicer dobrodošlo, mora pa biti zelo jasno, ali je bilo v tem opravičilu zajeto tudi resnično spoznanje, da je bila storjena napaka in da se to ne bo več zgodilo," je povedal Cerar.

V pismu, objavljenem na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve, je zapisal, da je Tajani "kot predsednik Evropskega parlamenta, institucije, ki predstavlja državljanke in državljane unije, na slovesnosti podal izjave, ki niso ne v duhu Evropske unije ne njenih ustanovnih vrednot. Prav nasprotno, vaše izjave nas vračajo v čase, ko se je z nevarno retoriko v Evropi spodbujalo k sovražnostim do drugih narodov ter ustvarjalo napetosti med narodi in državami. Vaše izjave smo mnogi razumeli kot grožnjo, zato od vas pričakujemo iskreno opravičilo. Pojasnilo o domnevnem nerazumevanju vaših trditev žal ni dovolj, saj so te v nasprotju s temeljnimi načeli evropske ureditve, določenimi s Helsinško sklepno listino o varnosti in sodelovanju v Evropi."

Poudaril je, da od voditeljev evropskih ustanov pričakuje, da jasno rečejo ne zgodovinskemu revizionizmu, spodbujanju nestrpnosti in sovražnosti med narodi. "Tragični dogodki naše skupne zgodovine ne bi smeli biti predmet političnih reinterpretacij," je zapisal.
Tajanija je spomnil, da je ustrezno izhodišče za strpno razpravo o dogodkih vojnega in povojnega obdobja skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956 iz leta 2000. Posredoval mu je tudi izvod tega poročila.

Tajanijevo opravičilo politikov ni prepričalo

NSi-ja ne prepriča Tajanijevo opravičilo
Medtem so Tajanijeve izjave kot škandalozne označili tudi v NSi-ju. Po besedah poslanca te stranke Jerneja Vrtovca podžigajo nestrpnost, ne prispevajo k miru in medsebojnemu razumevanju na obeh straneh meje. "Tudi njegovo pojasnilo je neprimerno, ceneno in jaz osebno ga ne kupim. On ni vzel nazaj svojih besed, ampak je dejal, da so ga drugi narobe razumeli, kaj je želel povedati," je dejal Vrtovec in dodal, da "tako visok politik, kot je gospod Tajani, si kaj takšnega ne bi smel dovoliti niti si ne bi smel dovoliti tako cenenega pojasnila, kot ga je podal". Zato Vrtovec meni, da "zlasti potem, ko se ni opravičil, bi bilo na mestu, da bi Tajani odstopil".

SD sprožil mednarodno peticijo
Tajanija so k odstopu včeraj že pozvali tudi v SD-ju, pri čemer po besedah poslanca Matjaža Hana vztrajajo. "Nobeno opravičilo namreč ne more opravičiti dejanja, ki ga je storil," je dejal Han. V SD-ju so zagnali mednarodno peticijo, s katero pozivajo Tajanija k odstopu. Med drugim zahtevajo tudi, da se do Tajanijevih izjav opredelita tudi Evropski svet in Evropska komisija.

"Revizionistične izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonija Tajanija, ki opravičujejo fašizem, so nas spodbudile, da kot državljanke in državljani posameznih držav Evrope zahtevamo njegov nepreklicni odstop s predsedniške funkcije izjemno pomembne institucije Evropske unije, ker je s takšnimi izjavami izgubil verodostojnost, ki jo mora imeti predsednik Evropskega parlamenta," so zapisali ob peticiji. Med podpisniki mednarodne peticije za odstop so nekdanja predsednika Slovenije in Hrvaške Milan Kučan in Stjepan Mesić, politiki, intelektualci in predstavniki civilne družbe iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

Italijanski politični vrh v sicer pretežno slovenski vasici Bazovici. Foto: BoBo
Italijanski politični vrh v sicer pretežno slovenski vasici Bazovici. Foto: BoBo

Ogorčena tudi slovenska manjšina
Kot so sporočili predstavniki slovenske manjšine v Italiji, obžalujejo nestrpnost, ki so ji Slovenci v Italiji priča vsako leto, odkar se zaznamuje ta praznik, ne glede na barvo vlade v Rimu. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je izjave vrha italijanskih državnih oblasti na slovesnosti označil za negativne in zelo žaljive. Pri tem je še posebej omenil izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija. Ta je v govoru dejal, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina, nato pa izjavil: "Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija."

Tajani je bil predvsem zaradi teh besed v ponedeljek tarča ostrih kritik visokih predstavnikov Slovenije in slovenskih evropskih poslancev. Sam je v ponedeljek izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene, in dodal, da je želel posredovati sporočilo miru.

"Tako visok funkcionar, kot je Tajani, ne bi smel priti v Bazovico in pridigati, ne da bi vedel, kakšna je zgodovina," je bil odločen Bandelj. Kot je dodal, Tajanijevo opravičilo v Evropskem parlamentu sicer sprejema, a do vsega skupaj sploh ne bi smelo priti. Ko gre za dogajanje v Bazovici, pa Bandelj, ki se je slovenskim predstavnikom zahvalil za ponedeljkove ostre odzive, še posebej ne sprejema navedb, da smo Slovenci genociden narod.

Kritični tudi v združenju optantov

Do Tajanijevih besed so kritični tudi v združenju italijanskih optantov, Unije Istranov, poroča zamejski Primorski dnevnik. Predsednik združenja Massimiliano Lacota je menil, da bi bilo bolje, če bi Tajani ostal doma ali v Strasbourgu. Lacota je po poročanju Primorskega dnevnika ocenil, da je imel Tajani tipično predvolilni govor, tudi zato, "ker žal očitno sploh ne pozna zgodovine naših krajev". Bolje in koristneje bi bilo za vse, ko bi Tajani ostal doma ali pa v Strasbourgu.

Vseh deset evropskih poslancev EPP-ja pisalo Tajaniju

Vseh deset evropskih poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) iz Slovenije in Hrvaške je na Tajanija danes naslovilo skupno pismo, "v katerem smo pozdravili njegove besede obžalovanja, vendar zahtevamo jasno opravičilo in umik izrečenega. Ter skupen poklon žrtvam vseh totalitarnih režimov tudi v Sloveniji in na Hrvaškem," je na Twitterju zapisal Lojze Peterle. Pismo so podpisali Milan Zver, Franc Bogovič, Lojze Peterle, Romana Tomc, Patricija Šulin, Dubravka Šuica, Ivana Maletić, Željana Zovko, Ivica Tolić in Marijana Petir.

Evropski poslanci iz vrst SDS-a - Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver - so že predtem v odzivu, objavljenem na spletni strani stranke, zapisali, da so zaskrbljeni nad nedeljsko izjavo predsednika Evropskega parlamenta. Ob Tajanijevi izjavi o italijanski Istri pa so povzeli odziv predsednika SDS-a Janeza Janše, da je Istra toliko italijanska, kot je Furlanija - Julijska krajina slovenska. Zver, Tomčeva in Šulinova so v skupnem odzivu še zapisali, da so sprejeli Tajanijeva pojasnila in opravičila ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu, v katerih je zatrdil, da njegova izjava nikakor ne more biti razumljena kot nacionalistična, in dodal, da se je vedno zavzemal za sožitje Italijanov, Hrvatov in Slovencev.

Na problematičnost Tajanijevih izjav je na sestankih skupine EPP opozoril tudi Franc Bogovič. Ta je nesprejemljivost ravnanja predsednika parlamenta poudaril tudi v ponedeljek ob začetku plenarnega zasedanja. Tajanija je opozoril, da je uporaba besed, kot so italijanska Istra in italijanska Dalmacija, popolnoma nesprejemljiva, saj je spomin na grozote fašističnega režima v okupiranem delu Slovenije in Hrvaške po prvi svetovni vojni še preglobok. Za opravičilo se je Tajaniju zahvalil in ga sprejel.

Peterle opravičila ni sprejel

Sorodna novica Tajani se je za svoje izjave v Bazovici opravičil

Opravičila pa ne sprejema Lojze Peterle (NSi), čeprav je Tajani v njem priznal tudi slovenske in hrvaške žrtve. Kot je v sporočilu za javnost ocenil Peterle, se predsednik parlamenta namreč ni opravičil za svoje besede, ampak za napačne razlage. "Ne njegov govor ne napol opravičilo ne moreta prispevati k miru," je poudaril Peterle. Tajanija je pozval, da se v svojstvu predsednika Evropskega parlamenta ali v katerem koli drugem v prihodnje vzdrži takih nastopov.

Tanja Fajon, Ivo Vajgl in Igor Šoltes so se na Tajanijeve izjave odzvali že v ponedeljek in jih ostro obsodili. Tudi Šoltes je Tajanija na zasedanju parlamenta v Strasbourgu v torek zvečer pozval k odstopu.

Salvini: Ne razumem, zakaj Šarec protestira

Slovesnosti v Bazovici se je ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije udeležil tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je hkrati podpredsednik italijanske vlade. Ob tem je na Twitterju sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. "Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo," je zapisal.

Premier Marjan Šarec je v odzivu na dogajanje v Bazovici na Twitterju zapisal, da je bil fašizem dejstvo "in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda". Kot je še spomnil v tvitu, je v soboto govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. "Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU-funkcionarjev," je dodal.

Salvini pa je nato v ponedeljek zvečer na italijanski televiziji dejal, da ne razume, zakaj je slovenski premier protestiral proti njegovim izjavam in dodal: "Ne verjamem, da je otrok, ki ga je ubila nacistična roka, drugačen od otroka, ki ga je ubila roka komunista."

Fašistični duh v Italiji ušel iz steklenice?

Slovenci v Italiji so sicer zaskrbljeni tudi zaradi odpiranja sedežev neofašističnega združenja CasaPound v Gorici in Trstu. To se dogaja ob skorajda brezbrižnosti lokalne, pa tudi državne oblasti in javnosti, je opozoril organizacijski tajnik pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Marino Marsič: "Hudo je, da je v Italiji fašizem po zakonu pojmovan kot kaznivo dejanje, dejansko pa se nanj požvižgajo tudi javne institucije in sprejemajo tovrstne shode kot nekaj naravnega."

Vse dogajanje sta tako Marsič kot Bandelj obžalovala tudi zato, ker so si predstavniki obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v zadnjih desetletjih prizadevali vzpostaviti življenje v miru, sožitju in prijateljstvu. "Ozračja ne bo lahko spremeniti na bolje," je poudaril Bandelj.
Marsič je sicer priznal, da tudi čedalje več Slovencev v Italiji glasuje za Ligo, saj pač daje odgovore na nekatera vprašanja, ki jih tradicionalne, bolj leve stranke niso znale rešiti.

"Dejansko danes glavni nasprotniki Lige nismo Slovenci, temveč migranti iz revnih držav. In tudi naši ljudje verjetno mislijo, da je bolje, da se pred temi priseljenci zaščitimo." Pri tem je omenil tudi gospodarske obljube, ki prihajajo predvsem iz Gibanja petih zvezd, čeprav sam dvomi, da jih bo mogoče uresničiti.

Tajaniju in Mattarelli pisala tudi Grabar-Kitarovićeva

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes pisala predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju zaradi njegovih izjav o "italijanski Istri" in "italijanski Dalmaciji" in od njega zahtevala nedvoumno opravičilo. "Vaše besede so me tudi osebno prizadele, ker sem iz krajev, ki so bili v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, potem pa tudi med drugo svetovno vojno, pod italijansko fašistično okupacijo in v katerih so še zmeraj na vsakem koraku vidne sledi fašističnih zločinov." piše Grabar-Kitarovićeva. Na sporne besede je opozorila tudi italijanskega kolega Sergia Mattarello, V pismu je izpostavila, da je osupnila in razočarana, tako kot celotna hrvaška javnost. Izrazila je svoje globoko prepričanje, da je vsebina Tajanijeve izjave v nasprotju z dobrososedskimi odnosi med Italijo in Hrvaško ter tudi z mednarodnimi sporazumi. Grabar-Kitarovićeva meni, da Italija in Hrvaška kot članici EU ne moreta tolerirati takšnih izjav. Prepričana je, da si z Mattarello delita podobna prepričanja. Kot je dodala, Hrvaška želi z Italijo graditi in krepiti odnose v dobro svojih držav in narodov.

Salvini: Na razumem, zakaj se Šarec razburja