Kot je v utemeljitvi zapisalo gospodarsko ministrstvo, se je vlada za vnovično začasno regulacijo obeh najbolj prodajanih pogonskih goriv odločila zaradi utemeljenega pričakovanja novih motenj na trgu z naftnimi derivati in velikih cenovnih nihanj v povezavi z napovedjo o embargu EU-ja na uvoz ruske nafte. Z ukrepom želi vlada, kot navaja ministrstvo, stabilizirati trg in cene obeh goriv v korist gospodarstva in potrošnikov.

Novico o vnovični regulaciji je napovedal premier aktualne vlade Janez Janša, ki se je na Twitterju odzval na napoved mandatarja prihodnje vlade Roberta Goloba, da bodo cene naftnih derivatov regulirali, ko prevzamejo vlado. “Ko je vlada RS ob hitri rasti cen naftnih derivatov te omejila do konca aprila, so v KUL-u in na POP-u oz. Golob TV-ju jokali, da bodo trgovci propadli. Po padcu cen nafte na svetovnih trgih in koncu regulacije iz istih logov jok, da bodo propadli prevozniki in kmetje. Za Goloba je bila regulacija cen najprej predvolilni bombonček. Nato le po nekaj dneh napoved, da bodo zdaj pa enkrat v prihodnosti oni regulirali – in cene spet gor. Zmedo bomo uredili že danes,” je na Twitterju zapisal Janša.

Regulirana cena bo veljala do 10. avgusta

V predlogu uredbe o določitvi cen določenih naftnih derivatov, objavljenem med vladnimi gradivi, je navedeno, da bodo nove cene začele veljati dan po objavi v Uradnem listu, ki se je zgodila danes, veljale pa bodo tri mesece, torej od srede do vključno 10. avgusta.

V uvodu v besedilo predloga gospodarsko ministrstvo podaja tudi oceno javnofinančnih učinkov vnovične regulacije. Po podatkih treh glavnih naftnih trgovcev (Petrola s 318 servisi, OMV s 120 servisi in MOL Slovenija s 53 servisi) je ocena občutne škode, ki podjetjem nastaja zaradi ukrepa določitve najvišje dovoljene drobnoprodajne cene približno 30 milijonov evrov na mesec. V to oceno ni vključena morebitna škoda, ki bi podjetjem nastala zaradi ukrepa določitve najvišje dovoljene veleprodajne cene.

V primeru nadzora cen in obveznosti prodaje po regulirani ceni ob občutni škodi namreč zakon o kontroli cen predvideva povračilo trgovcem. Ta bi tako lahko državo stal najmanj 30 milijonov evrov na leto, pri čemer je bila cena na precej nižji ravni že regulirana od sredine marca do konca aprila.

Cene pogonskih goriv naraščajo

Cene naftnih derivatov so se namreč danes zjutraj vnovič zvišale. Občutno višje, za od 6,0 do 6,5 centa na liter, so cene 95-oktanskega bencina. Cena 95-oktanskega bencina zunaj omrežja avtocest in hitrih cest je na bencinskih servisih Petrola in MOL-a Slovenija 1,717 evra za liter, medtem ko je na servisih OMV Slovenija pri 1,714 evra. To je torej približno šest centov več kot v ponedeljek. Na avtocestnem omrežju se medtem cena giblje nekaj nad 1,78 evra.

Cene dizelskega goriva so se prav tako zvišale, a bistveno manj. Če je liter dizla v ponedeljek po bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja stal nekaj več kot 1,85 evra, je zdaj na Petrolovih servisih pri 1,862 evra, prav tako na tistih družbe MOL Slovenija. Še manj so za zdaj dizel podražili pri OMV-ju Slovenija, kjer liter stane 1,856 evra. Na avtocestnem omrežju medtem dizel stane malenkost več kot 1,92 evra.

Cene 95-oktanskega bencina in dizla so občutno narasle po prvomajskem zaključku 45-dnevne cenovne regulacije in po pričakovanjih se bo cenovni pritisk še stopnjeval, še posebej če bo prišlo do neke oblike embarga na uvoz ruske nafte.

Golob napoveduje dogovor s trgovci, regulacijo in tudi subvencije

Vrnitev k določeni obliki regulacije ali nadzoru cen naftnih derivatov in drugih energentov je v predvolilni kampanji napovedovala večina pomembnejših političnih strank v državi. Konkretnejši je bil v ponedeljkovi oddaji Studio 9. maj predsednik Gibanja Svoboda, zmagovite stranke na volitvah, in najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Robert Golob.

Na vprašanje, ali bodo ceno le regulirali ali se obetajo tudi subvencije, je odgovoril, da je to odvisno od razmer po svetu in cenovnih gibanj v sosednjih državah. Kot pravi, je potrebna kombinacija treh stvari: dogovora s trgovci, kako naj se ti vedejo pri določanju cen, regulacije, ko gre za marže trgovcev, in dajatve, pa tudi subvencij, denimo za kmete ali prevoznike.

GZS želi od vlade razumen poseg na trg naftnih derivatov

Po opozorilih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) imajo podražitve goriva velik vpliv na sektor gospodarskih prevozov. Povišanje cen prevoznih storitev povzroča spiralo podražitev v drugih sektorjih ter podražitev večine proizvodov in storitev v gospodarstvu. Zato pozivajo vlado, naj na trg naftnih derivatov začasno in razumno poseže z regulatornimi ukrepi.

"Predlagamo, da vlada začasno regulira cene na veleprodajnem trgu in kompenzira trgovce z naftnimi derivati. S tem bi omejili nenadzorovan dvig cene goriv ter posledično zavrli splošno rast cen storitev in proizvodov," so v sporočilu za javnost poudarili na GZS-ju. Kot so ponazorili, se je bruto marža sektorja gospodarskih prevozov po četrtletnih računih skrčila že v lanskem zadnjem četrtletju. Analiza gibanja cen goriva, ki jo je izvedlo Združenje za promet pri GZS-ju, pa je pokazala, da cena goriva predstavlja že 30 odstotkov stroškovne cene prevoza.

"To pomeni, da so številni prevozniki za zagotovitev rentabilnega poslovanja primorani razmisliti o dvigu cen prevoznih storitev. Ob tem je treba upoštevati, da vsak dvig cene prevoznine pokrije stroške višjih cen goriva z zamikom, odvisno od pogodbenih klavzul, vendar ne prej kot v 30 dneh," so zapisali.