DZ je novelo zakona o izvajanju proračunov za leti 2023 in 2024 prvič sprejel skupaj z rebalansom letošnjega proračuna konec maja. Državni svetniki pa so na novelo nato izglasovali odložilni veto.

Svetniki se namreč niso strinjali z vlado, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in da se zato proračunska rezerva lahko zmanjša. Niso se strinjali z načrti za nižjo realizacijo sredstev iz proračuna EU-ja in dodatkom za upokojence ter so nasprotovali višini povprečnine za občine, saj menijo, da je prenizka.

Vnovič potrjena novela sicer prinaša manjše spremembe, ki se nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.

Ker so razmere na trgu energentov manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za letos, se je vlada odločila, da se rezerva zmanjša za 323 milijonov evrov. Novela omogoča še izplačilo zimskega letnega dodatka za upokojence v decembru in za 1,8 odstotka višja izplačila pokojnin v novembru in decembru. S tem bodo upokojenci po navedbah vlade lažje prebrodili obdobje do predvidene redne uskladitve pokojnin na začetku leta 2024.

Minister za finance Klemen Boštjančič je danes v DZ-ju dejal, da se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje in se prilagaja okoliščinam, ki so na trgu energentov bistveno manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za letos. Pomoč je predvidena z ukrepi za gospodarstvo tudi prihodnje leto, pozitivne učinke na gospodarstvo pa bodo imele po njegovem mnenju tudi raven izdatkov za investicije, razvojne spodbude ter povratne in nepovratne finančne spodbude.

Glede povprečnine je dejal, da se občinam lahko zagotavljajo dodatna sredstva iz proračuna, da sta bila pri sklepanju dogovora o njeni višini upoštevana lani dogovorjen dvig plač in inflacija, ter da občinam pomagajo ukrep za omejitev cen energije in drugi protidraginjski ukrepi. Glede dodatka upokojencem pa je dejal, da ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek tistim, ki so v delovno aktivni življenjski dobi plačevali višje prispevke kot drugi. "To pomeni, da ukrepa ni mogoče razširiti na druge skupine prebivalstva," je pojasnil.

Poslanci razpravljali o kanalu C0

Poslanci so na na zahtevo SDS-a tudi več ur razpravljali o kanalu C0 v Ljubljani. Iz vrst opozicije so se vrstili očitki vladi, da ogroža pitno vodo v prestolnici, koalicijski poslanci pa so opoziciji večinoma očitali politizacijo strokovnega projekta.

"Župan Zoran Janković dela na neustaven in nezakonit način, tisti, ki so ga dolžni ustaviti, pa se vedejo tako kot zajec, ki sreča kačo. S tem se dopušča kriminal enormnih razsežnosti," je razpravo v imenu predlagateljev začela poslanka SDS-a Anja Bah Žibert.

Po njenih besedah na to opozarjajo tudi vse bolj zaskrbljeni glasovi strokovnjakov in širše javnosti, ki zahtevajo, da se gradnja kanala C0 takoj ustavi.

"O tem projektu je bilo res objavljenih že veliko mnenj, manj in bolj strokovnih," je dejala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, ob tem pa izpostavila, da opozicija zelo enoznačno navaja samo mnenja tistih, ki so izrazito proti dokončanju kanala C0.

Boj proti "urejeni neprepustni kanalizaciji za potrebe Ljubljane z okolico" je označila za farso in poudarila, da bo samo "moderno speljan kanalizacijski sistem dolgoročno zagotavljal in naslavljal ustavno pravico do čiste pitne vode, za katero se nesporno zavzemamo vsi".

Poslanci iz vrst opozicije so v skoraj šesturni razpravi izpostavljali, da del projekta, ki teče čez vodovarstveno območje v Klečah, ogroža čisto pitno vodo.

"Največja težava je, da ko se voda onesnaži, ni več pitna. Ni nekaj, kar bi lahko obrnil nazaj, ampak nekaj, kar je za vedno uničeno," je opozoril Anže Logar (SDS), ministrstvu za naravne vire pa očital, da deluje proti naravnim virom, ko ne uporabi svojih pooblastil, da bi ustavilo "ta nesprejemljiv projekt".

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Matej Skočir je pojasnil, da ministrstvo v tem projektu nastopa v posredniški vlogi, investitorke pa so občine Ljubljana, Vodice in Medvode.
Med drugim je spomnil, da se v povezavi s projektom čaka na odločitev upravnega sodišča glede zahteve Agencije RS za okolje (Arso), ki je leta 2020 ob odločitvi, da se na delu trase vgradi dodatna zaščita v obliki armiranobetonske kinete, zahtevalo okoljevarstveno soglasje.

"Težava ni, da kanal zdaj potrebuje presojo vplivov na okolje, težava je, da je pred tem ni potreboval, čeprav se gradi čez zajetje pitne vode," je dejala Nataša Sukič iz Levice. V stranki upajo, da se gradnja lahko vsaj začasno ustavi, "da se pred nadaljevanjem zagotovi pravilnost vseh postopkov in da se opravi tudi presoja vplivov na okolje in tveganja za zdravje ljudi, ki jih gradnja kanalizacije čez zajetje pitne vode predstavlja".

"Danes Mestna občina Ljubljana gradi kanalizacijo čez čisto pitno vodo, za katero nima popoldne dokumentacije, črno gradnjo varujejo policija in varnostne službe, ki pretepajo ljudi. Ves čas pa poslušamo, da projekt moramo izvesti, v nasprotnem bodo ogrožena evropska sredstva. Se pravi gledamo politiko izvršenih dejstev," pa je dejal Aleksander Reberšek (NSi).

Po njegovih besedah bi morali biti prioriteti vseh politikov in državljanov ohranitev vodonosnika in preprečitev gradnje na obstoječi lokaciji.

V SD-ju medtem po besedah Soniboja Knežaka menijo, da ni naloga politike, da sodi o tem, ali so bila gradbena dovoljenja izdana pravilno ali ne. Je pa izpostavil, da bi morali kot politiki in zakonodajalci poskrbeti za to, da bi spremenili trenutno nedopustno stanje, da podzakonski akti za zaščito pravice do pitne vode še niso sprejeti, na kar je opozoril tudi varuh človekovih pravic.

"Žal imamo v Sloveniji na področju gradnje še vedno mačehovski odnos do prostora in okolja, tako da se še vedno izvajajo številne nezakonite gradnje in neustrezne gradnje objektov, kjer prevladuje predvsem ekonomski interes," je medtem dejal Andrej Kosi (SDS).

"Del slovenske politike je po porazih na referendumih in na volitvah zašel v kanalizacijo," pa je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in izpostavil, da je projekt postal politična tema. "O tehničnih debatah in analizah nas učijo učiteljice s pedagoške fakultete, ki kanalizacije v resnici od blizu nikoli niso videle in razumele," je dejal.

"Če bi imeli dobre namere, bi se o tem pogovarjali na drugih instancah in drugače. Vi se osredotočate samo na eno težavo, ki vam prinaša določen političen kapital," je dodal Bojan Čebela (Svoboda).

Bojan Podkrajšek (SDS) je poudaril, da je zdrava pitna voda eno od številnih bogastev, ki jih ima Slovenija, politika pa je dolžna, da jo zagotovi na vseh pipah v slovenskih gospodinjstvih. "Dolžni, da ohranimo tisto, kar je zdravo," je dejal in tudi sam izpostavil tveganja projekta.

DZ za podaljšanje mehanizma pregleda tujih naložb

Poslanci so s 57 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o spodbujanju investicij, s katero se bo ohranila možnost države za pregled morebitnih tveganih naložb iz tujine, ki je bila doslej zapisana v enem od protikoronskih zakonov. Večina v DZ se je strinjala z nujnostjo spodbujanja tujih investicij.

Mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb v Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo je urejen v enem od protikoronskih zakonov, ki bo prenehal veljati s koncem junija. Če namerava tuji vlagatelj v slovenski družbi pridobiti najmanj desetodstotni delež, njena dejavnost pa se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja, mora to namero priglasiti pri gospodarskem ministrstvu, ki nato izvede pregled. Z zakonom bo tako imela država še naprej možnost, da pregleda nekatere naložbe.

V noveli se dosedanji mehanizem nekoliko spreminja, da bi na ta način zagotovili hitrost, boljšo ciljnost in visoko učinkovitost tovrstnih postopkov in kljub tem postopkom še vedno zagotavljali visoko privlačnost slovenskega okolja za neposredne tuje investicije, je v DZ-ju ponovil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Spreminjata se definicija tujega vlagatelja tako, da gre za vlagatelje iz tretjih držav, ne pa tudi več držav EU-ja, in definicija neposredne tuje naložbe zaradi povečane sledljivosti in resničnega prikaza lastniške strukture tujega vlagatelja. Krči se nabor pravnih poslov, ki zapadejo pod obveznost priglasitve, in normativno ureja komisijo za priglasitev.

Uvajajo se dodatna vsebinska merila za presojo vlog, natančnejša opredelitev pogojev za izvedbo, kadar se posamezna tuja neposredna investicija odobri pod določenimi pogoji. Ob tem se skrajšuje skrajni rok pregleda posamezne naložbe in dodaja prekrškovni del za primere, če tuji vlagatelji ne upoštevajo pogojne izvedbe ali iz zakona izhajajočih prepovedi.

Po noveli zakona se bo vzpostavila kontaktna točka za področje pregleda neposrednih tujih naložb in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami EU-ja in Evropsko komisijo. Njene naloge bo opravljalo gospodarsko ministrstvo. Določena bo tudi obveznost zbiranja in posredovanja informacij glede tujih naložb, izvedenih v Sloveniji od vlagateljev iz tretjih držav.