Poslanci novega sklica DZ-ja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Poslanci novega sklica DZ-ja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Kot je po sestanku pojasnila predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič, so se dogovorili, da bodo predlog zakona o vladi obravnavali po skrajšanem postopku. Še pred obravnavo na izredni seji DZ-ja pa ga bo v torek obravnaval tudi skupni odbor DZ-ja.

Poslanke in poslanci se bodo v sredo v prvi obravnavi opredelili tudi do predloga zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO), ki so ga vložili v SDS. V skladu s parlamentarno proceduro bo DZ po opravljeni splošni razpravi ocenil, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.

Sorodna novica V Levici enotedenski referendum o vstopu v vlado, Pahor čaka na sogovornike iz DZ-ja

V SDS so sicer vložili dva predloga novele zakona o RTV SLO, svoj predlog sprememb omenjenega zakona pa so v postopek vložili tudi poslanci strank Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki bodo najverjetneje sestavljale prihodnjo vlado. Oba predloga SDS-a sta bila vložena prej, kar pomeni, da morata biti obravnavana prej. Kot je dejala Klakočar Zupančič, je vrstni red, kakršen je, predloge bodo obravnavali korektno in v skladu s poslovnikom.

Matej Tašner Vatovec, ki tudi v novem mandatu ostaja vodja poslanske skupine Levice, je pred sestankom dejal, da gre pri zakonskih predlogih za dva popolnoma različna koncepta in da se je tudi v zadnjih dveh letih pokazalo, "kako si odhajajoča vlada predstavlja javni RTV-servis". Glede na to, da se s takšnim konceptom javne RTV ne strinjajo, bodo predlog SDS-a zavrnili in nato obravnavali njihov predlog.

Ta je bil sicer po njegovih besedah usklajen, še preden so bili potrjeni vsi poslanski mandati. Poteza, ki so jo izvedli v SDS-u, pa je "nekaj, kar se je zgodilo prvič v zgodovini parlamentarizma". Čeprav so v strankah najverjetnejše prihodnje opozicije napovedovali, da bodo tvorno sodelovali in bili konstruktivna opozicija, so po Vatovčevih besedah prvi dan pokazali ravno nasprotno. A to je "majhen kamenček spotike, ki pa je lahko premostljiv", je dodal.

Niso pričakovali takojšnje ofenzive

Tudi novi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik meni, da so omenjene stranke nakazale smer, v katero bo šla prihodnja opozicija. "Verjetno ne bo kar tako položila orožja, saj so znani po tem, da znajo s proceduralnimi zapleti zaplesti tudi kakšno sejo, vendar mislim, da smo mi toliko izkušeni, da bomo kos tudi temu," je dejal Prednik.

Kot je pojasnil, niso pričakovali, da bosta SDS in NSi "takoj šli v ofenzivo", saj navsezadnje prihodnja vladna koalicija še ni dokončno sestavljena in vlada še ni dokončno potrjena in neka higiena je, da opozicija pusti koalicijo in vlado, da se sestavi in začrta svojo smer.

Matjaž Nemec, SD. Foto: Stranka SD
Matjaž Nemec, SD. Foto: Stranka SD

Potrditev nadomestnega mandata Nemcu

Na dnevnem redu sredine izredne seje imajo sicer tudi mandatno-volilne zadeve, v okviru katerih naj bi potrdili mandat Matjažu Nemcu, ki bo v Evropskem parlamentu nadomestil Tanjo Fajon. Slednji je namreč mandat v Evropskem parlamentu prenehal, saj je bila izvoljena v DZ. V petek je bila tako na ustanovni seji DZ-ja potrjena za poslanko novega sklica parlamenta, zato ji je mandat poslanke v Evropskem parlamentu prenehal, je sporočila Državna volilna komisija (DVK).

DVK je na dopisni seji tako že sprejel sklep, s katerim je potrdil mandat Matjaža Nemca. Funkciji evropske in slovenske poslanke sta namreč nezdružljivi.

Na podlagi prejetih preferenčnih glasov na volitvah v Evropski parlament, ki so potekale 26. maja 2019, bo Fajonovo do izteka mandata Evropskega parlamenta leta 2024 v Bruslju nadomestil Nemec, ki je doslej opravljal funkcijo poslanca SD-ja v državnem zboru.

Poslanka Mojca Šetinc Pašek, Gibanje Svoboda. Foto: MMC RTV SLO
Poslanka Mojca Šetinc Pašek, Gibanje Svoboda. Foto: MMC RTV SLO

Preiskava financiranja strankarske propagande v medijih

Poslanci Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek so vložili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, ki bi ugotavljala domnevno nezakonito financiranje strankarske politične propagande v medijih s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij oz. institucij ter subjektov iz tujine.

Komisija bi se osredotočila na obdobje od 13. marca 2020 do datuma odreditve preiskave. Preiskovala bi sum nezakonitega financiranja kampanje političnih strank za letošnje parlamentarne volitve preko delovanja izdajateljev medijev v (delni) lasti oziroma z vplivom političnih strank, članov organov političnih strank ter izdajateljev medijev v lasti subjektov iz tujine.

Kot konkreten predmet preiskave med drugim izpostavljajo domnevno oškodovanje lastnikov oz. države v Telekomu Slovenije zaradi sklenitve pogodbe o določitvi višine nadomestila za razširjanje televizijskih programov "paketa MSTV" v omrežju Telekoma in pogodb z družbo TV2 Adria ter odločitev, sprejetih v prodajnem postopku družbe TSmedia.

Oglaševanje mimo tržne logike

Eden od namenov preiskave pa je tudi ugotoviti okoliščine financiranja poslovanja družb NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja založništvo in TV Adria, s tem v zvezi pa bi ugotavljali, ali je pri tem prišlo do nezakonitega financiranja SDS-a iz tujine.

Kot predmet preiskave predlagatelji opredeljujejo tudi neposredno ali posredno oglaševanje vladnih služb in ministrstev, javnih zavodov, agencij in javnih skladov ter gospodarskih družb s kapitalsko naložbo države, ki jih upravlja Slovenski državni holding. Pri tem bi preverjali domnevo, da so se oglaševalske pogodbe sklepale v nasprotju s tržno logiko zakupa medijskega prostora in bile sklenjene z namenom financiranja izdajateljev medijev.

S preiskavo naj bi tako ocenili dejansko stanje in ugotavljali politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi vplivali oz. bili vpleteni v sume nezakonitih ravnanj oz. so jih dopustili ali pa niso ukrepali skladno s svojimi pooblastili. Prav tako je cilj morebitna sprememba zakonodaje, ki ureja področja medijev, političnih strank in volilne kampanje.

V sredo izredna seja DZ-ja