Anketa Fakultete za uporabne družbene študije je pokazala, da sedanji vladi nasprotuje 63,3 odstotka vprašanih, 31,7 odstotka pa jo podpira. Podpora vladi narašča s starostjo in nekoliko upada z izobrazbo. Glede na kraj bivanja jo najbolj podpirajo prebivalci manjših krajev, najmanj pa prebivalci mest.

Če bi bile volitve to nedeljo, bi največ vprašanih volilo SDS (18,3 odstotka), ki mu sledijo SD (13,3 odstotka), PS (10,2 odstotka). Vse druge stranke bi, sodeč po anketi, ostale zunaj parlamenta. Moški bolj podpirajo SDS in PS, ženske pa SD.

Večina vprašanih (35,4 odstotkov) bi za predsednika republike spet izvolila Danila Türka, sledi mu Borut Pahor (29,7 %), nato pa Zmago Jelinčič in Milan Zver, ki sta praktično izenačena. Türka bi volili predvsem moški, Pahorja pa ženske.

Delen vpliv menjave predsednika na odnos volivcev do SD-ja
Zamenjava predsednika stranke SD ima delen vpliv na odnos volivcev do stranke, saj je slaba polovica vprašanih (49,7 odstotka) odgovorila, da kljub zamenjavi možnost, da bi na parlamentarnih volitvah volili SD, ostaja enaka. Je pa hkrati slaba tretjina (31,3 odstotka) vprašanih odvrnila, da je zaradi zamenjave manjša možnost, da bi na parlamentarnih volitvah volili SD. Delež tistih, ki bi manj verjetno volili SD, narašča s starostjo in pada z izobrazbo. Daleč največ takšnih, ki bi jih zamenjava odvrnila od izvolitve SD-ja, je med vaščani in podporniki sedanje vlade.

Večina vprašanih (64,1 odstotka) meni, da je predsednik PS-ja in ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v sodni preiskavi zaradi suma zlorabe položaja, verjetno kriv očitanih kaznivih dejanj. Da je verjetno kriv, menijo predvsem tisti v zrelih letih, poklicno izobraženi in podporniki sedanje vlade.

Enakomerna delitev na levo in desno sredino
Anketiranci so zelo enakomerno porazdeljeni med levo sredino (18,7 odstotka) in desno sredino (17,8 odstotka). V levo sredino se uvrščajo predvsem starejši, bolj izobraženi, tisti z višjimi dohodki in nasprotniki sedanje vlade. Delež narašča z velikostjo naselja.

V desno sredino se uvrščajo predvsem tisti v srednjih letih, poklicno in srednje izobraženi, tisti z višjimi dohodki in podporniki sedanje vlade. Delež pada z velikostjo naselja. Na desnico se je uvrstilo 9,7 odstotka vprašanih, na levico pa 15,3 odstotka.

Samouvrstitev je približno enaka kot v prejšnjih letih.

Delo: Za Pahorja 51, za Lukšiča pa 28 odstotkov
Na vprašanje v anketi časnika Delo, koga bi podprli za predsednika SD-ja, se je 51 odstotkov vprašanih odločilo za Pahorja, za Lukšiča pa bistveno manj, 28 odstotkov. Da je splošna javnost bolj naklonjena Pahorju, je razumljivo, saj je javno precej bolj prepoznaven politik kot Lukšič, so izsledke interpretirali na Delu. Zanimivo je, da ima Pahor največjo podporo med simpatizerji SDS-a (65 odstotkov), pa tudi v "svojem" SD-ju (64 odstotkov) in DL-ju (61 odstotkov).

O tem, kaj ta sprememba na vrhu SD-ja pomeni za razmere na širšem političnem prizorišču, pa si javnost ni edina; 40 odstotkov anketiranih napoveduje, da se bodo odnosi med opozicijo in koalicijo poslabšali, 45 odstotkov pa jih ne pričakuje sprememb. Da se bodo odnosi izboljšali, jih pričakuje osem odstotkov. Najbolj skeptični do Lukšiča so simpatizerji SDS-a; poslabšanje odnosov jih pričakuje kar 55 odstotkov.

Pri notranji demokraciji najboljši SD, sledi SDS
Še eno vprašanje glede strankarske politike: katera stranka ima najbolj razvito notranjo demokracijo? Najbolje se je odrezal SD, ki jo je za najbolj demokratično označilo 23 odstotkov vprašanih, za njo je SDS s 16 odstotki in Pozitivna Slovenija (PS) s 14 odstotki. Najmanj glasov je dobil Desus, vsega en odstotek.

Podrobnejši pregled izsledkov pokaže, da utegnejo biti anketirani pri tem vprašanju nekoliko pristranski. Večinoma namreč potencialni volivci določene stranke kot stranko z najbolj razvito notranjo demokracijo prepoznajo prav "svojo", še poroča Delo.