Premier Robert Golob je bil gost Odmevov. Foto: TV Slovenija
Premier Robert Golob je bil gost Odmevov. Foto: TV Slovenija

S premierjem Robertom Golobom se je pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Začniva z aktualnim dogajanjem, Fides je danes napovedal opozorilno stavko za 11. januar, se je vlada še naprej pripravljena pogajati z zdravstvom?
Bom zelo neposreden. Ne vidimo nobenega razloga za to stavko, razumemo, da je zadaj nezadovoljstvo manjšine starejših zdravnikov, ker smo v pogajanjih mlajšim zdravnikom in družinskim zdravnikom ponudili več kot njim. Zahtevajo, da dobijo vsi enako. Meni se zdi, da je prav, da končno naslovimo strukturne neenakosti med zdravniki in podpremo tiste, v tem primeru mlajše zdravnike in družinske zdravnike, ki so v resnici bolj upravičeni do tega, da pridejo do povišanja plač. To je osnovni razlog. Ne morem privoliti v to, da je edina pot naprej uravnilovka v smislu, če dobi on, moram tudi jaz. To se mi zdi ena od napak vseh dosedanjih pogajanj in zaradi tega ne ocenjujem te stavke, kot da so razlogi zanjo upravičeni.

Pri družinski medicini imamo zanimiv paradoks, po katerem so ustanovitelj ZD-jev lokalne skupnosti, koncesije pa ravno tako razpisujejo lokalne skupnosti. Vlada ima zelo omejene pristojnosti na tem področju, ker je pristojnost za reševanje teh stvari v rokah lokalnih skupnosti. Takrat ko za paciente zmanjka, vsi pričakujejo delovanje vlade, ampak to pomeni, in to je ključno, reformo celotnega zdravstvenega sistema tako po vertikali kot po horizontali, tako po obsegu storitev, ki se izvajajo, kot po pristojnostih. Tukaj se potem zbudijo določeni lobiji, ki tem spremembam nasprotujejo.

O družinski medicini in lobijih

Razmere v zdravstvu so kritične in zdaj še stavka. Kaj to lahko pomeni za paciente?
Ne, razmere v zdravstvu so kritične zaradi popolnoma drugih stvari, zagotovo pa ne zaradi teh, ki jih navajajo na strani Fidesa. Vlada dela v zdravstvu, ni vprašanje, ali vlada te stvari naslavlja, nikoli pa nismo skrivali, da bomo morali en sistem, ki je bil 30 let v razgradnji in žal v padanju, zdaj postaviti znova na noge. Tega ne moremo narediti čez noč. Mi smo si postavili že na začetku mandata dva cilja, prvi je, da pripravimo izhodno strategijo iz covida in smo jo pripravili ter celo deluje. In da pripravimo interventni zakon, zato da bomo naslovili čakalne vrste. Tudi ta je sprejet in se izvaja. Vedno smo govorili, da bodo reforme na vrsti v letu 2023, in to se začne čez 14 dni.

Več kot 130.000 ljudi je ta hip brez družinskega zdravnika. Kršene so jim celo ustavne pravice, nevladne organizacije pravijo – vlada zbudi se. To ne more čakati na leti 2023, 2024, kaj bo naredila vlada?
Saj ne čaka. Ta podatek je nekaj, kar smo žal dobili ob nastopu mandata in ne iščem izgovorov. Povedali smo, da hočemo to spremeniti. Tisto, kar je ključno pri družinskih zdravnikih, je, da imamo veliko pomanjkanje družinskih zdravnikov v javnih zavodih in da je, primer iz Ljubljane, 34 zdravnikov v zadnjih dveh letih zapustilo Zdravstveni dom (ZD) Polje, ki so ga potem zaprli. Pri družinski medicini imamo zanimiv paradoks, po katerem so ustanovitelj ZD-jev lokalne skupnosti, koncesije pa ravno tako razpisujejo lokalne skupnosti. Vlada ima zelo omejene pristojnosti na tem področju, ker je pristojnost za reševanje teh stvari v rokah lokalnih skupnosti. Takrat ko za paciente zmanjka, vsi pričakujejo delovanje vlade, ampak to pomeni, in to je ključno, reformo celotnega zdravstvenega sistema tako po vertikali kot po horizontali, tako po obsegu storitev, ki se izvajajo, kot po pristojnostih. Tukaj se potem zbudijo določeni lobiji, ki tem spremembam nasprotujejo. Ampak ta del bomo naslovili …

To je potem začarani krog in nič se ne spremeni
Ni, ga bomo presekali. To je ravno reforma, o kateri govorim, ki mora biti temeljita. Vmesni ukrepi so že bili narejeni, ustanovljena je bila ambulanta za tiste, ki nimajo osebnega zdravnika. Pripravili bomo spremembo delovne zakonodaje, s katero bomo pospešili, skrajšali postopke za pridobitev delovnih dovoljenj za zdravnike iz tujine. Začel se je proces reorganizacije urgenc in tako, če bo ta proces dejansko uspešen, bomo lahko tudi razbremenili v enem delu družinske zdravnike.

SD zahteva vrh koalicije zaradi razmer v zdravstvu, se bo ta vrh zgodil in kaj pričakujete?
Vrhe imamo stalno. V januarju bo namenjen točno tej temi – zdravstvu, pa ne zaradi zahtev koalicijskih partnerjev, pač pa zato, ker smo napovedali že vnaprej, da bo leto 2023 – leto reform. Ključna reforma za našo vlado je reforma zdravstvenega sistema, tega ne skrivamo že od volitev dalje in logično je, da bomo s tem začeli.

Ali minister Loredan še uživa vaše zaupanje?
Zagotovo.

Na drugi strani je zaveza, ki smo jo dali, še predno smo šli na volitve, da bomo v podsistemih kot je policija, kot je tudi RTV (RTV Slovenija, op. n.), kjer sva danes, poskrbeli za depolitizacijo, meni je ta zaveza svetinja. Depolitizacija ne pomeni, da takrat, ko prevzameš oblast, pustiš stvari takšne kot so, ker to ni nobena depolitizacija.

O depolitizaciji kot svetinji

Če greva k aferi, ki je tresla politično prizorišče prejšnji teden, kako se je lahko zgodilo, da sta dva politika – premier in ministrica – tako javno obračunavala, tega res nismo videli v prejšnjih vladnih ekipah? Kaj je šlo narobe? Slabo vodenje?
Težko bi rekel, da sva midva obračunavala. Sam ocenjujem, da je šlo za pomanjkanje razumevanja. V politiki se je treba pogovarjati in dogovoriti. Nemogoče je za nazaj problematizirati stvari v javnosti. Meni je nesprejemljivo, da se dogovoriš, da boš nekaj izvedel, potem pa čez šest mesecev to označiš za politični pritisk, ker to ne more biti politični pritisk. Na drugi strani je zaveza, ki smo jo dali, še preden smo šli na volitve, da bomo v podsistemih, kot je policija, kot je tudi RTV (RTV Slovenija, op. n.), kjer sva danes, poskrbeli za depolitizacijo, meni je ta zaveza svetinja. Depolitizacija ne pomeni, da takrat, ko prevzameš oblast, pustiš stvari takšne, kot so, ker to ni nobena depolitizacija.

Navajali ste različne razloge, zakaj ministrica odhaja, med njimi osebna stiska, problem z vašim varovanjem in prepočasna depolitizacija policije. Kateri je ključen?
Nikoli nisem zahteval njenega odstopa, sama se je odločila zanj. Ali se je odločila iz osebnih razlogov ali ne, ve ona. Povedal sem, na kateri točki sem izgubil zaupanje v delovanje policije, to je bilo pri mojem varovanju. To nima zveze s samo ministrico, kar sem ji lepo razložil, povedal sem ji tudi, zakaj sem izgubil zaupanje v delo policije. Jasno je bilo, da podatki odtekajo na nepravi konec, pa tudi, da se v nekaterih primerih zlorabljajo. Popolnoma logično je, da to izrazim svojemu ministru, svojemu najožjemu sodelavcu. Ko ta najožji sodelavec to razume kot nekaj, o čemer mora obveščati preostale, pa se mi zdi to nenavadno.

Ministri smo politične osebnosti, tudi jaz sem samo eden od ministrov, pa čeprav prvi. Mi se moramo med sabo usklajevati, pogovarjati in doseči dogovor. Nihče od ministrov, nihče, niti jaz sam, ne more izsiliti odločitve na vladi. Prav je tako. Od svojih najožjih sodelavcev bi pričakoval, da razumejo, da je stvar v dogovoru. To pa da je policija očitno potrebovala še nekaj več časa, zato da bo izpeljala svoj lastni program, ni nič narobe. Gospod Lindav je danes z enakimi pooblastili imenovan, kot je bil od 1. junija naprej, v ničemer se niso njegova pooblastila zmanjšala. In delati politično dramo, ko ostane vse enako?

O politični drami zaradi Lindavovega podaljšanega v. d.-jevstva

Zakaj so spremembe v policiji po vašem mnenju potekale prepočasi? Ali je to zato, ker smo slišali med očitki v javnosti, da ste rekli, da je 'tisti na vašem koncu, še vedno tam'?
Ah, dajte no. To je kar nekaj. Na tem sestanku, ki je bil, še preden sta bila imenovana v mandat, je bila prisotna tudi sedanja državna sekretarka na istem ministrstvu. Pisno je podala, da se marsikaj ne ujema v tem, kar sta govorila. Edina stvar, ki je relevantna, sta dve poročili policije o tem, ali so bili izvršeni politični pritiski na policijo. Iz teh poročil je zelo jasno, da političnih pritiskov kogar koli, funkcionarjev, ki bi se vtikali v operativne postopke, vključno s kadrovanjem, policija ni nikoli zaznala. To je tisto, kar je najbolj pomembno.

Ministrica je razumela to, da Lindav ni dobil polnega mandata, kot politični pritisk. Ni mogla avtonomno odločati.
Vlada je kolektivni organ in ne posamični organ. Ministri smo politične osebnosti, tudi jaz sem samo eden od ministrov, pa čeprav prvi. Mi se moramo med sabo usklajevati, pogovarjati in doseči dogovor. Nihče od ministrov, nihče, niti jaz sam, ne more izsiliti odločitve na vladi. Prav je tako. Od svojih najožjih sodelavcev bi pričakoval, da razumejo, da je stvar v dogovoru. To, da pa je policija očitno potrebovala še nekaj več časa, zato da bo izpeljala svoj lastni program, ni nič narobe. Gospod Lindav je danes z enakimi pooblastili imenovan, kot je bil od 1. junija naprej, v ničemer se niso njegova pooblastila zmanjšala. In delati politično dramo, ko ostane vse enako?

Predsednica SD-ja pravi, če se v gospodarstvu štirje fantje zmenijo, ni povedala, kdo
Tudi mene bi zanimalo.

Neuradno se sliši, da ste to vi, pa gospod Debeljak, gospod Jamnik …

Bom direktno povedal, gospoda Jamnika nisem ne videl ne slišal že eno leto, tako da ne vem, o katerih štirih fantih govori.

Že imate novega kandidata za ministra za notranje zadeve?
Ne. Upam, da bomo ta teden naredili širši izbor in da bomo čez praznike opravili razgovore ter se dogovorili, s kom bi šli naprej.

Ali načrtujete, ker je referendum uspel, bodo tri nova ministrstva, rekonstrukcijo vlade?
Ne, za zdaj bomo šli z vlado, kot je predvidena po zakonu. Če se kasneje izkaže, da so potrebne še dodatne spremembe, jih bomo izpeljali, v tem trenutku pa jih ne načrtujemo.

Se pravi, vsi ministri ostajajo?
Da.

V gospodarstvu so kritični zaradi visokih cen energentov, pred nekaj urami ste se srečali z njimi, kaj ste jim povedali?
V preteklosti sem že zelo jasno povedal. Obstajajo trije nivoji, na katerih moramo delovati, zato da bomo prišli do cen, ki si jih želimo. Prvi nivo je energetsko gospodarstvo Slovenije, drugi nivo je vlada in tretji nivo je v Bruslju. Ves čas sem govoril, brez bruseljske rešitve ne more biti rešitve, ki bi bila za vse znosna. Zato smo ves čas pozivali gospodarstvo k potrpežljivosti, naj razumejo, da dokler ni rešitve v Bruslju, ne moremo ponuditi rešitve, ki jo naš proračun prenese. Bili smo aktivni prejšnji teden, bili smo aktivni včeraj. Svet ministrov je po tri mesece dolgih pogajanjih, pa ne zaradi Slovenije, končno sprejel odločitev in potrdil celoten sveženj. Ni samo kapica, ampak celoten sveženj reform evropskega energetskega trga.

Ves čas sem govoril, brez bruseljske rešitve ne more biti rešitve, ki bi bila za vse znosna. Zato smo ves čas pozivali gospodarstvo k potrpežljivosti, naj razumejo, da dokler ni rešitve v Bruslju, ne moremo ponuditi rešitve, ki jo naš proračun prenese. Bili smo aktivni prejšnji teden, bili smo aktivni včeraj. Svet ministrov je po tri mesece dolgih pogajanjih, pa ne zaradi Slovenije, končno sprejel odločitev in potrdil cel paket. Ni samo kapica, ampak cel paket reform evropskega energetskega trga.

O bruseljskih rešitvah

Ampak to je kompromis, premaknjen na februar …
Vedno so kompromisi, ampak kar je pomembno, je, da je bil kompromis potrjen in da je Evropa pokazala enotnost. S tega vidika so se cene, kot smo vedeli, da se bo zgodilo, danes že spustile pod nivo, ki so ga gospodarstveniki pričakovali. Jaz sem se danes, ne samo udeležil, ampak bil sem pobudnik tega sestanka, da celotno gospodarstvo obvestimo o tem, da je naše delo na mednarodni sceni obrodilo sadove, da zdaj imamo končno pogoje, ki smo jih vsi želeli, in da je zdaj čas, da se ti pogoji tudi pogodbeno podpišejo in sklenejo. In odziv je bil zelo pozitiven.

Ampak ravno gospodarstveniki so se danes odzivali zelo kritično, češ, mi smo sklepali pogodbe po bistveno višji ceni prejšnji teden, tudi na podlagi vašega priporočila – zdaj pa lahko sklepate pogodbe, dogovor je blizu.
Ta del je bil očitno slabo razumljen, ker je bilo jasno povedano, da dokler ni v Bruslju podpisanega oziroma sklenjenega kompromisa na kapico, ne morejo nastopiti najbolj ugodne razmere, in res so cene zanihale in danes so tam, tudi o tem smo govorili, tudi glede tega smo dali na mizo nekatere predloge, ki verjamem, da jih bomo v naslednjih dneh najverjetneje potrdili, ti predlogi so v celoti znotraj pričakovanj gospodarstva. Tako da smo šli gospodarstvu nasproti tudi pri likvidnosti.

Kaj pa zakon o pomoči gospodarstvu, gospodarstvo je zelo kritično do tega zakona?
Tudi o tem zakonu smo danes govorili in tudi ta zakon je bil danes z njihove strani v resnici sprejet pozitivno, tako da razumem, da je dosti kritike izhajalo iz stiske in negotovosti. Stiske, ker se je moralo čakati do zadnjega tedna pred prazniki. Žal, ne zaradi naše neaktivnosti, ampak zaradi bruseljskih kompromisov. Zdaj je ta kompromis sprejet in danes ni več nobene ovire, da ne bi take pogodbe gospodarstveniki sklepali. In samo za primerjavo, prej je bilo govora o cenah tristo ali več. Cene, o katerih smo se danes pogovarjali, so na nivoju 200, 210 evrov, se pravi, bistveno nižje od tega, kar so mogoče gospodarstveniki pričakovali ali pa računali prejšnji teden.

Če so sklenili pogodbe, je zdaj že prepozno …
Ne, niti ne, tudi o tem smo danes govorili.

V HSE-ju se je pa nakopičilo, preden je prišlo do zamenjave uprave pred mesecem dni res toliko težav. Tu je res deloval ta zakon, Murphyjev zakon, ki pravi, ko gre nekaj narobe, ne pričakuj, da ne bi šlo še kaj. In je šlo vse po spisku, od tega, da je premogovnik imel stebrni udar in je z manjšo proizvodnjo, hidrologija je bila nič in zaradi teh težav HSE-ja, je treba HSE, glavnega proizvajalca v Sloveniji, dokapitalizirati, ker si ne moremo privoščiti ravno v teh razmerah, kjer smo danes, da bi največji proizvajalec v Sloveniji imel finančne ali likvidnostne težave in da ne bi zmogel zanesljive oskrbe Slovenije.

O dokapitalizaciji HSE-ja

Dokapitalizacijo HSE-ja ocenjujejo kot problematično, ker da podjetja na tujem zaznavajo visoke dobičke ravno zdaj ob teh cenah.
Ne, žal, proizvajalci električne energije so po celotni Evropi od julija naprej izpostavljeni velikanskim likvidnostnim pritiskom zaradi visokih cen. Zaradi sistema ščitenja, ki ga imajo samo proizvajalci. V HSE-ju se je pa nakopičilo, preden je prišlo do zamenjave uprave pred mesecem dni res toliko težav. Tu je res deloval ta zakon, Murphyjev zakon, ki pravi, ko gre nekaj narobe, ne pričakuj, da ne bi šlo še kaj. In je šlo vse po spisku, od tega, da je premogovnik imel stebrni udar in je z manjšo proizvodnjo, hidrologija je bila nič in zaradi teh težav HSE-ja, je treba HSE, glavnega proizvajalca v Sloveniji, dokapitalizirati, ker si ne moremo privoščiti ravno v teh razmerah, kjer smo danes, da bi največji proizvajalec v Sloveniji imel finančne ali likvidnostne težave in da ne bi zmogel zanesljive oskrbe Slovenije.

Prav, zadnje vprašanje. Strateški svet za prehrano, tega ste ustanovili decembra, vlada ga je ustanovila in stroka je zelo razburjena. Pravi, da v sestavi stroke pravzaprav ni, a slišali smo celo ocene, da gre za napad, in to zdravnikov, da gre za napad na zdravje ljudi. Zakaj taka sestava, boste povabili tudi stroko v ta organ?
Hrana je področje, ki si zasluži največjo možno pozornost, pa se temu izogibamo. Zdrava prehrana, okoljsko sprejemljiva prehrana in cenovno dostopno prehrana, so tisti cilji, ki jih bo ta strateški svet zasledoval. Gre za medsektorsko delovanje in zagotovo je treba pritegniti tudi skupine, v tem primeru nevladne organizacije, ki bodo pri tem povedale svoje mnenje. Še posebej, ker gre za enega, govorimo o prehrani, za tisti sektor, ki je v resnici z vidika podnebnih ciljev najmanj naslovljen, pa ima največje učinke. Bolj mogoče kot poraba električne energije, pa tega sploh ne vemo.

Kar se tiče sestave na prvi seji, pa to niti ni vlada, to je strateški svet pri predsedniku vlade. Za zdaj je imenovana približno polovica članov in pozvali smo ministrstva, naj dajo predloge s posameznih resorjev. Ti predlogi zdaj prihajajo, predlogi bodo potrjeni, dokončna sestava bo znana januarja in januarja bo tudi prva seja tega sveta. Mi je pa všeč, da je tako velika pozornost. Zakaj? Zaradi tega, ker to res pove, da je ta hrana nekaj, s katero se želimo vsi ukvarjati, in prav je, ker je pomembno, da se z njo ukvarjamo.

Pogovor s premierjem Robertom Golobom