Kot nekdanji direktor Nove24 TV je Aleš Hojs zatrdil, da storitve, ki so jih Novi24 TV plačevala madžarska podjetja, niso bile fiktivne. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Kot nekdanji direktor Nove24 TV je Aleš Hojs zatrdil, da storitve, ki so jih Novi24 TV plačevala madžarska podjetja, niso bile fiktivne. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NKBM-ju in domnevno nezakonito financiranje SDS-a, je kot priča nastopil tudi notranji minister Aleš Hojs. Kot nekdanji direktor Nove24 TV, pred tem član upravnega odbora, je na seji pojasnjeval okoliščine nastajanja nove medijske hiše. Kot je dejal, so pobudniki tedaj ocenili, da je medijski prostor popolnoma neuravnotežen in da ga drugače kot z ustanovitvijo novega medija ne bo mogoče uravnotežiti.

Kapital so pobudniki zbirali z javnim povabilom k vplačilu delnic, pri čemer so po Hojsovih besedah pričakovali, da bo odziv večji, saj so zbrali nekaj manj kot milijon evrov. Zato so v začetku, ko jim je šlo slabo in so imeli veliko izgubo, iskali nekoga, ki bi bil v podjetje pripravljen vložiti. Kot eden od možnih vlagateljev se je izkazalo podjetje, ki se je na Madžarskem ukvarjalo z mediji, je pojasnil Hojs. Madžarska podjetja so nato postala lastniki podjetja NTV24.

Člani preiskovalne komisije. Foto: DZ/Matija Sušnik
Člani preiskovalne komisije. Foto: DZ/Matija Sušnik

Nova24 TV in spletna stran NTV24.si največ denarja iz Madžarske dobita prek slovenskega podjetja R-Post-R, nekoč Ripost. Hojs je pojasnil, da gre pri tem za zakup oglasnega prostora. "Ne gre za nič drugega kot za opravljeno storitev in plačilo za opravljeno storitev," je dejal Hojs in zatrdil, da to niso bile fiktivne storitve, pač pa so bile vse transakcije posledica pogodbe in storitev, ki jih je družba opravljala za Ripost.

Zavrnil je ocene, da je to podjetje nakazila opravilo le zato, da bi zakrili povezavo z madžarskimi podjetji blizu madžarske vlade, kar je Hojsa vprašal Jani Möderndorfer (LMŠ). Na več vprašanj poslanca LMŠ-ja je Hojs odgovoril, da podjetij in oseb, povezanih z madžarsko vlado, ne pozna. Kot je zatrdil, je posloval izključno s podjetji, ki so imela sedež v Sloveniji. "Mi smo delali medij, potrebovali smo denar za preživetje, nismo se ukvarjali s tem, kdo je v kakšni vlogi na Madžarskem," je dejal.

"Če bi vedeli ali ugotovili, da denarni tokovi izvirajo od pravnih ali fizičnih oseb, vezanih na madžarsko politiko ali madžarsko vlado, ali bi to kakor koli spremenilo vaše poslovne odnose z madžarskimi lastniki?" je Hojsa vprašal Möderndorfer. "Ne, mislim, da ne, ker se mi nismo ukvarjali s tem, kdo je v kakšnih povezavah na Madžarskem, mi smo delali medij, mi smo potrebovali denar za preživetje," je pred preiskovalno komisijo povedal minister za notranje zadeve.

Hojs: Šarec ukazal državnim podjetjem, naj ne oglašujejo na Nova24 TV

Tako Möderndorferja kot poslanca stranke SAB Marka Bandellija je zmotilo, da so bili zneski, ki jih je prejela Nova24 od Riposta, nekaj let praktično enaki. Po Hojsovih besedah so bila vsa nakazila podprta z mesečno pogodbo, v kateri je bilo napisano, katera storitev je bila opravljena. "Če vi vsak mesec dobavljate svojemu naročniku 10 kubikov betona in imate za to pogodbo z naročnikom, potem vsak mesec zaračunate 10 kubikov betona," je dejal v odgovoru in dodal, da če se cene oglasov niso spreminjale, se tudi višina nakazil ni.

Med podjetji, ki so prek Riposta največ oglaševala na televiziji in spletni strani Nova24, je madžarsko gradbeno podjetje Belfry. Kot je pojasnil Hojs, je podjetje hotelo vstopiti na slovenski gradbeni trg, ki da je zelo zaprt, njihov oglas pa se je "vrtel praktično v vsakem oglasnem bloku". Da so ti oglasi predstavljali tako velik delež prihodkov, pa je Hojs pripisal nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu, ki da je "ukazal državnim podjetjem, naj ne oglašujejo na Nova24TV". Ker so imeli finančne težave, so le tako lahko "splavali iz minusa", je še dejal.

Bandelli je opozoril na sporen poslovni model, v katerem ni jasno, kaj se dogaja tako z verižnim poslovanjem podjetij kot z denarjem, a je Hojs vztrajal, da storitve niso bile fiktivne in večkrat zatrdil, da so vse dokumentirali. "Če je kdo fiktivno oglaševal, sem jaz prvi za to, naj se to preišče," je še dejal na zaslišanju.

Predalič: To je lov na čarovnice

Še pred notranjim ministrom Alešem Hojsom je preiskovalna komisija v torek zaslišala dolgoletnega člana SDS-a, trenutnega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu in nekdanjega direktorja Novih obzorij Boža Predaliča in nekdanjega odgovornega urednika Nove24 Borisa Tomašiča.

Kot je pred preiskovalno komisijo v uvodu povedal Predalič, je leta 2015 obstajala skupina zanesenjakov, ki je menila, da je medijski prostor v Sloveniji izrazito izkrivljen v levo stran, zato so se odločili ustanoviti nov medij, katerega politične naklonjenosti niso nikoli želeli skrivati.

Poslanca LMŠ-ja Janija Möderndorferja so zanimale naveze z madžarskimi podjetji. Predalič je povedal, da so Novo24 najprej ustanovili z milijonom evrov ustanovnega kapitala, pozneje pa so se v lastništvo vključila tri madžarska podjetja. Zatrdil je, da mu ni znano, da bi bila ta del omrežja, ki bi bilo kakor koli povezano z madžarsko politiko ali vlado.

Na vprašanje, kako komentira pisanje slovenskih medijev o povezavah, je odvrnil, da ne ve, na kakšna pisanja poslanec misli. "Če pa mislite na Necenzurirano, je to zame tako kot Strici so mi povedali in tega ne jemljem resno," je dejal Predalič.

Ob razmišljanju poslanca LMŠ-ja, da je na SDS padel madež v povezavi z obravnavanimi transakcijami, je dejal, da v tem primeru ne gre za edini medij, ki ima tuje lastništvo. Da je takih kar nekaj, in to bistveno močnejših, čeprav nekateri izgubljajo vpliv, je dejal in celotno preiskavo označil kot navaden lov na čarovnice.

Božo Predalič pred preiskovalno komisijo. Foto: DZ/Matija Sušnik
Božo Predalič pred preiskovalno komisijo. Foto: DZ/Matija Sušnik

Prilivi iz Madžarske

Poslanec SAB-a Marko Bandelli je izrazil prepričanje, da bi Nova24 brez prilivov madžarskih podjetij poslovala negativno in ne bi mogli obstati. Predalič mu je na to odgovoril, da tudi Radiotelevizija Slovenija dela izgubo, pa jo moramo pokrivati vsi državljani iz proračuna.

Poslanca Marka Koprivca pa je predvsem zanimalo, od kod SDS-u denar, namenjen njenim medijem ali medijem, ki so povezani z vidnimi podporniki Janeza Janše, ter kako je bil denar sumljivega izvora iz tujine, predvsem Madžarske, uporabljen za politično propagando pred volitvami leta 2018.

Ob tem je izrazil bojazen, da se bo zgodovina pred naslednjimi volitvami ponovila in da je ta mreža danes še močnejša. "Potencialno lahko govorimo o kaznivih ali celo mafijskih dejanjih," je dejal Koprivec, ki ga je zanimalo, ali se je Predalič o tem kadar koli pogovarjal z Janšo.

"O prodajanju megle se težko pogovarjam in tudi predsednik vlade za kaj takega nima časa," je še dejal Predalič, ki si tudi sam želi, da se stvari za vselej razčistijo. Vendar je prepričan, da bi Računsko sodišče že zaznalo morebitne nepravilnosti, zlasti ker naj bi bil po njegovem mnenju znan odnos nekaterih na omenjenem organu do SDS-a.

Tomašič: Gre za enega najbolj transparentnih medijskih projektov

V nadaljevanju je komisija zaslišala še nekdanjega odgovornega urednika na Nova24TV, danes pa direktorja Borisa Tomašiča, ki je dejal, da je pri ustanovitvi medija šlo "za enega izmed finančno najbolj transparentnih medijskih projektov v Sloveniji". Zagonski kapital so po njegovih besedah zbrali državljani na javni dražbi delnic. Ob tem je zatrdil, iz medijev noben denar ni nikoli šel posredno ali neposredno v stranko SDS.

Tomašič je nato odgovarjal na Möderndorferjeva vprašanja o poslovanju medijske družbe s posameznimi madžarskimi podjetji. Kot je dejal Möderndorfer, je želel preveriti, ali je pri transakcijah, prek katerih se je denar stekal na Nova24TV in istoimensko spletno stran, šlo za pranje denarja. Po njegovih besedah je namreč za poslovni model posamezne družbe neobičajno, da se vanjo prek več različnih transakcijskih računov steka denar, pri čemer pa gre za več posrednih nakazil. Tomašič je ob tem zatrdil, da v navedenih primerih ni šlo za pranje denarja in da v poslovnem svetu posredne transakcije niso nič neobičajnega.

Bandelli pa je Tomašiču očital, da vodenje omenjenih medijskih družb ne more biti transparentno, saj da je iz nakazil jasno, da te brez finančnih nakazil posameznih madžarskih podjetij ne morejo preživeti. Ob tem je poudaril, da Nova24TV in spletna stran NTV24.si največ denarja iz Madžarske dobita prek slovenskega podjetja R-Post-R, nekoč Ripost, sicer v madžarski lasti. Bandelli se je ob tem še vprašal, kakšen je interes madžarskega podjetja, da vlaga sredstva v financiranje slovenskega medija.

Poslanci pretresajo financiranje SDS-a

Tomašič: Težava je v tem, da obstajamo

Kot je pojasnil Tomašič, zdaj od Riposta dobivajo malo denarja, saj da sta obisk in gledanost medijev Nova24TV dobra, poslovanje pa je vedno bilo transparentno in zakonito, kar da so potrdile tudi za to pristojne nadzorne službe. Po njegovih besedah se je medij boril za obstoj, danes pa je eden izmed najuspešnejših v Sloveniji, kar po njegovih besedah dokazujeta visoka gledanost in odločitev oglaševalcev, da oglašujejo v njihovem mediju.

Tomašič je ob tem še poudaril, da obstaja več poslovnih modelov. Sam pa meni, da ni težava, kako se njihov medij financira, temveč da je težava v tem, da sploh obstajajo. Po njegovih besedah se je namreč Nova24TV kot medij jasno politično profilirala. Kot je še dejal, pa se tudi v nekatere druge medije vlaga tuj kapital, a tega nihče ne označuje kot sporno.

Med zaslišanjem sta sicer Koprivc in Bandelli očitala Tomašiču, da je Nova24TV strankarski medij, sam pa je tudi član SDS-a, zato se po njunih besedah postavlja vprašanje, ali lahko tak medij deluje nepristransko, še posebej v času volilnih kampanj. Tomašič je njune očitke zavrnil in poudaril, da skrbijo, da so novice v njihovem mediju uravnotežene in da vsaki politični opciji ponudijo možnost za odziv.

Zaslišanja se nadaljujejo

Pred člane komisije bosta stopila tudi žena davčnega svetovalca Roka Snežiča Klavdija Snežič in podjetnik Dražen Kuča.

S parlamentarno preiskavo želijo poslanci ugotoviti dejansko stanje glede politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja na domnevno pranje denarja tujih državljanov in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb v Novi kreditni banki Maribor (NKBM). Prav tako naj bi preiskava ugotovila politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja SDS-a in suma delovanja izdajateljev medijev v lasti te politične stranke in z njo povezanih fizičnih in pravnih oseb pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2018.

Nekdanji prvi mož NKBM-ja Aleš Hauc je pred komisijo že priznal, da bi na področju, ki se nanaša na preprečevanje pranja denarja, v banki lahko naredili več. Nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja v tej banki Vesna Rožanc pa je povedala, da je upravo banke več mesecev neuspešno opozarjala na sumljive transakcije, a da ji z upravo banke velikokrat ni uspelo vzpostaviti stika.

Preiskovalna komisija je na seji novembra zaslišala hčerko lastnika podjetja Bismark Sašo Slavnić ter ustanovitelja in direktorja podjetja Poštajner Romana Stropnika, ki pa na večino vprašanj komisije nista dala jasnih odgovorov.