Slovenija po besedah ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa podpira sploh prvo uporabo evropske direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, ki je Unija do zdaj še ni aktivirala, je poudaril. Pojasnil je, da je sicer nekoliko zastarela, saj je iz leta 2001, Slovenija pa jo je v pravni red prenesla leta 2005, a v danem trenutku je sprožitev te direktive izjemno pomembna, saj je Slovenija že začela izvajati vse dejavnosti, povezane s to direktivo, kot so priprava nastanitve beguncev in podobno.

Direktiva po Hojsovih besedah omogoča, da begunci dobijo omejen status zaščite, največ za eno leto z možnostjo dvakratnega podaljšanja za šest mesecev, a bolj kot sam status je za Ukrajince, ki že lahko bivajo v EU-ju do 90 dni v okviru 180 dni, ta direktiva pomembna, ker enotno nalaga članicam minimalne standarde za obravnavo beguncev, kar naj bi bistveno zmanjšalo možnost sekundarnih migracij.

Slovenija je po ministrovih besedah že na začetku povedala, da bo, glede na to, da ti ljudje prihajajo iz naše neposredne bližine, v polni meri poskušala za njih poskrbeti. Danes so že postavili spletno stran s telefonskimi številkami, kamor se lahko obračajo tisti, ki nudijo pomoč Ukrajincem. V naslednjih urah pričakujejo nekaj deset oseb, nato bi lahko številka v naslednjih dneh tudi bistveno narasla, je dejal.

Minister je povedal, da je na zasedanju v Bruslju predstavil razmere v devetdesetih letih preteklega stoletja, ko je bilo v Sloveniji več kot 300.000 beguncev iz nekdanje Jugoslavije, ter pojasnil, da je Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor od 180.000 do 200.000 beguncem iz Ukrajine.

Z aktiviranjem evropske direktive o začasni zaščiti je sicer po Hojsovih besedah mogoče izvesti tudi premeščanje beguncev med članicami unije. O konkretnih številkah še niso govorili, a to v danem primeru za Slovenijo po ministrovih navedbah ne bo problematično, saj je prepričan, da bo sprejela bistveno več ljudi iz Ukrajine, kot naj bi jih na podlagi evropskega dogovora.

Hojs se je zavzel za še ostrejše vizumske ukrepe proti Rusiji. Pojasnil je, da Slovenija pozdravlja vizumske ukrepe proti delu ruskih državljanov, a da je osebno prepričan, da je treba ta ukrep še zaostriti. "Dokler ne bo vsak posamezen ruski državljan čutil, kako norega predsednika imajo, toliko časa v Rusiji ne bo vzniknilo večje, masovno gibanje proti avtoritarnemu sistemu, ki ga za lastne potrebe izvaja ruski predsednik," je dejal.

Ministri so govorili tudi o hibridnih napadih, pri čemer je Hojs povedal, da v Sloveniji za zdaj ne zaznavajo večjih hibridnih napadov, so pa vsi odgovorni v polni pripravljenosti za to, da se kakršni koli hibridni napadi na slovensko infrastrukturo v največji meri preprečijo.

Bruselj pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev

Evropska komisija po ruski invaziji pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev znotraj in zunaj države, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po izrednem zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju.

Komisija je po Lenarčičevih besedah že aktivirala 90 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini kot spodbudo in zgled preostalim donatoricam v pričakovanju poziva Združenih narodov, ki je previden v kratkem.

Ukrajina in Moldavija sta sprožili tudi evropski mehanizem za civilno zaščito. Za zdaj je v okviru tega mehanizma pomagalo 18 članic unije, tudi Slovenija. Lenarčič je ob tem pozval tudi k okrepitvi pomoči za Moldavijo. Komisar je ob tem izpostavil, da lahko ruska invazija na Ukrajino na evropski celini povzroči humanitarno krizo zgodovinskih razsežnosti.

V EU pribežalo že 300.000 beguncev

V članice EU-ja je sicer po navedbah Evropske komisije in francoskega predsedstva do zdaj prišlo že več kot 300.000 beguncev iz Ukrajine.

Hojs se je tudi zavzel za še ostrejše vizumske ukrepe proti Rusiji. Pojasnil je, da Slovenija pozdravlja vizumske ukrepe proti delu ruskih državljanov, a da je osebno prepričan, da je treba ta ukrep še zaostriti. "Dokler ne bo vsak posamezen ruski državljan čutil, kako norega predsednika imajo, toliko časa v Rusiji ne bo vzniknilo večje, masovno gibanje proti avtoritarnemu sistemu, ki ga za lastne potrebe izvaja ruski predsednik," je dejal.