Številne občine so od začetka letošnjega leta napovedale podražitev vrtcev, nekatere tudi do 30 odstotkov. Kot razlog so večinoma navedle reformo, ki je s 1. januarjem prinesla prvi val zvišanja plač javnim uslužbencem.

V torek se je na navedbe občin, da vrtce dražijo zaradi plačne reforme v javnem sektorju, odzvala vlada in spomnila, da je prav zaradi tega občinam povprečnine zvišala za 6,4 odstotka. Kot dodajajo, bodo v tekočem letu občine iz povprečnin prejele okoli 148 milijonov evrov več kot leta 2024, kar bi moralo biti po mnenju vlade dovolj, da se strošek reforme ne bi prenesel na občane.

Sorodna novica Vlada o podražitvah vrtcev: Občine so za to dobile ustrezno višjo povprečnino

Dogovor o višini povprečnine je minister za finance Klemen Boštjančič konec lanskega oktobra podpisal s predstavnikoma Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS). Povprečnina za leta 2025 je 771,33 evra, za leto 2026 pa 775,29 evra. Združenje mestnih občin in Skupnost občin naj bi skupaj zastopala 195 od skupno 212 občin v državi. V Združenju občin Slovenije (ZOS), ki naj bi glede na podatke na njihovi spletni strani zastopali 127 občin (več občin je včlanjenih v več kot eno združenje), dogovora niso podpisali. V preostalih dveh združenjih pa so dogovor z vlado takrat pozdravili in ga označili za "izjemnega" in "prelomnega", čeprav so že takrat opozorili, da ne rešuje vseh težav.

Občinska združenja zatrjujejo, da povprečnina ne zadostuje za pokritje vseh stroškov

Na vprašanje, ali so občine z višjo povprečnino prejele dovolj sredstev, da bi z njimi pokrile višje plače zaposlenih v vrtcih, so iz vseh treh združenj sporočili, da ne.

Na Skupnosti občin Slovenije so pojasnili, da povišana povprečnina za leto 2025 temelji na povprečju stroškov iz let 2021, 2022 in 2023. "Posledično višji stroški dela, ki so nastali s 1. januarjem 2025 kot posledica plačne reforme, niso zajeti niti v povprečnini za leto 2025 niti za leto 2026. Ti stroški se bodo delno in postopno upoštevali šele v povprečnini za leto 2027," so zapisali. Spomnili so, da je bil dogovor o povprečnini za leto 2025 sklenjen še pred dokončno potrditvijo plačne reforme, zato se povišanja plač v tej povprečnini ne odražajo v celoti.

Dodali so še, da sistem izračuna povprečnine že vrsto let povzroča, da stroški občin rastejo hitreje, kot občine prejmejo finančnih sredstev. "Z lanskim kompromisnim dogovorom o povprečnini smo ta razkorak sicer nekoliko zmanjšali, a ga še zdaleč nismo odpravili," so sklenili.

Sorodna novica Po reformi plač v javnem sektorju se dražijo javni vrtci v skoraj vseh mestnih občinah

ZOS: Trenutna finančna ureditev občinam ne omogoča pokritja vseh stroškov

Tudi v ZOS-u, ki zastopa interese 127 občin, zatrjujejo, da višja povprečnina ne zadostuje za pokritje vseh povečanih stroškov, ki izhajajo iz plačne reforme in drugih zakonsko določenih nalog občin.

"Čeprav se bo povprečnina za leto 2025 zvišala na 771,33 evra, občine opozarjajo, da so izračunani stroški izvajanja njihovih nalog že zdaj višji od 870 evrov na prebivalca. Predlog ZOS-a na pogajanjih za dogovor o višini povprečnine je bil 818 evrov, kar pomeni, da je dogovorjena povprečnina bistveno nižja od dejanskih potreb," so zapisali v združenju.

Tudi v njem poudarjajo, da izračuni povprečnine temeljijo na preteklem obdobju, zato z dodeljeno povprečnino niso bili še niti pokriti stroški, ki so jih imele občine v letu 2024. Kot dodajajo, v ZOS-u prav iz teh razlogov niso podpisali dogovora o višini povprečnine za leti 2025 in 2026.

"Menimo, da trenutna finančna ureditev občinam ne omogoča, da bi v celoti pokrile višje stroške, med drugim tudi tiste, povezane z zvišanjem plač zaposlenim v vrtcih, brez dodatnega bremena za občane." Po njihovem mnenju je tako od vlade "ponižujoče", da trdi, da je bilo povišanje povprečnine namenjeno za stroške dela v vrtcih. "Slednje bo zajeto v izračune pri povprečnini za leto 2027. Občine iz povprečnine namreč dobijo samo za pokritje 85 odstotkov dejanskih stroškov, zato ni rezerv, ki bi lahko pokrivale plačilo stroškov dela," so še zapisali v ZOS-u.

Mestne občine s še večjim številom javnih uslužbencev

"Dvig povprečnine za leto 2025 ni upošteval dviga stroškov plač v javnem sektorju v letu 2025 in zato ne pokriva tudi višjih stroškov izvajanja programov javnih vrtcev," pa so za MMC zapisali v Združenju mestnih občin Slovenije.

Kot so pojasnili, so vrtci primer javne storitve, pri kateri strošek dela predstavlja glavnino cene storitve, približno 80 odstotkov. Deloma sicer drži, da je določanje cen v pristojnosti občin, a kot poudarjajo, se cena določa na podlagi izračuna, pri katerem pa občine nimajo večjega vpliva na obseg izvajanja ali na stroške dela. "Plačna politika se namreč vodi na centralni ravni. Enako pomembno pa je to, da normative, ki vplivajo na minimalno število zaposlenih, določa država. Vpliv drugih stroškov (npr. ogrevanja, čiščenja, potrošnega materiala itd.) na ceno je minoren," opozarjajo.

Z dvigom plač v javnem sektorju so tako občine po besedah ZMOS-a soočene z novimi, višjimi stroški, na katere nimajo vpliva, čeprav jim formalno ostane "pristojnost", da uskladijo ceno vrtcev. "Bistvo pristojnosti občin pri določanju cen vrtcev na koncu leži zgolj v določanju popustov oziroma ugodnosti, ki bremenijo občinski proračun. Spomnimo, da dvig ekonomske cene vrtca ne pomeni tudi enakega dviga na položnicah staršev. Če se cene ne uskladijo, bi to vodilo v nelikvidnost javnih zavodov, pokrivanje izgube iz občinskega proračuna pa pomeni preusmerjanje razvojnih in investicijskih sredstev v sfero t. i. tekoče porabe, kar ni vzdržno," opozarjajo.

Da s povprečnino občine ne pokrijejo vseh stroškov izvajanja zakonskih nalog, še posebej velja za mestne občine, ki zagotavljajo večje število javnih storitev in imajo zato večje število javnih uslužbencev, dodajajo. "Ob povečanju stroška dela so tako nesorazmerno bolj obremenjene od drugih, saj se stroški v okviru sistema financiranja občin "povprečijo" in mestne občine tega stroška nikoli ne dobijo povrnjenega v celoti. Prav nasprotno, razkorak se povečuje."

Obenem pozdravljajo odločitev vlade, da je v novelo zakona o financiranju občin vključila dodatna sredstva za upoštevanje nesorazmerij v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog, s čimer se je po njihovih besedah pomanjkljivo financiranje mestnih občin omililo, ni pa se odpravilo.