Janez Janša na dvodnevnem vrhu EU-ja v Bruslju. Foto: Reuters
Janez Janša na dvodnevnem vrhu EU-ja v Bruslju. Foto: Reuters

Pred sobotnimi pogovori s predstavniki gospodarstva in zdravstva glede koronskih ukrepov je premier poudaril tudi, da se bodo odločevalci držali načrta v petih stopnjah. Bodo pa po njegovih besedah poostrili nadzor nad upoštevanjem ukrepov pri gospodarskih subjektih, kjer je bilo ugotovljenih več okužb ali pa se nakazujejo nevarni trendi.

Če bodo koraki sproščanja v naslednjih dneh, bodo ti omejeni na regije, kjer je okužb manj in so trendi padajoči, ni pa mogoče vnaprej ničesar reči, je dejal Janša na virtualni novinarski konferenci.

Sorodna novica Policisti nad zabave v stanovanjih, zidanicah, inšpektorji opažajo druženje pred podjetji

Janša: V Evropi ni države, ki bi se odločila za ustavitev industrije

Neustavljanje industrije je utemeljil s tem, da ima Slovenija izvozno gospodarstvo in da zelo veliko slovenskih podjetij sodeluje v večji proizvodni verigi, v kateri pogodb ni mogoče začasno prekiniti. "Če jih prekineš, jih prekineš za stalno," je opozoril.

To je po njegovih besedah tudi eden glavnih razlogov za tehtanje. Ob tem je poudaril, da v Evropi ni države, ki bi se odločila za ustavitev industrijske proizvodnje ali celotnega gospodarstva. Nekatere so se za to odločile spomladi, pa to ni bistveno vplivalo na zajezitev okužb, je še dodal.

Najprej pa je treba počakati na današnje podatke po regijah, saj so nadaljnji koraki odvisni od tega in od morebitnih dodatnih rezerv zmogljivosti v bolnišnicah, pri čemer pa se premier boji, da ne bo velikih prijetnih presenečenj. Če bi imela Slovenija rezervo 10.000 postelj, bi lahko tvegali nekaj več okužb med prazniki, dokler so rezerve takšne, kot so, pa bi bilo to igranje z življenji, je opozoril.

Janša: EU dobil mehanizem, ki omogoča uveljavljanje enakih vatlov za vse članice

Kompromis o svežnju za okrevanje je značilna evropska rešitev, ko sta zadovoljni obe strani, ko ni absolutnega zmagovalca in niti nobenega poraženca, je po vrhu EU-ja v Bruslju še povedal Janša. Zmagovalec je EU, kajti dobili smo možnost realne uveljavitve svežnja s 1. januarjem, je še poudaril. "Kljub ponekod precej pesimističnim pričakovanjem je ta vrh dokazal, da ko gre zares, članice EU-ja stopijo skupaj in najdejo rešitve tudi tam, kjer se morda pred sestanki še ne nakazujejo." Kot ključni je navedel dve povezani temi: spopad s pandemijo in zagotovitev finančnih instrumentov za obvladovanje posledic pandemije v okviru svežnja v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje. Ves sveženj, ki sta ga blokirali Madžarska in Poljska zaradi nasprotovanja pogojevanju izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, je po premierjevih besedah visel v zraku zaradi zapleta pri instrumentu, na podlagi katerega bi se ta finančna sredstva varovala z vladavino prava. Voditelji so to načelno dilemo razrešili že julija, a so se v pogajanjih z Evropskim parlamentom pojavili dodatni zapleti in sprejet je bil mehanizem, ki je puščal številna vprašanja odprta. Ta odprta vprašanja so zdaj razčistili s sprejetjem "tipične evropske rešitve", je dejal. EU je po Janševih besedah dobil mehanizem, ki izključuje arbitrarnost, omogoča uveljavljanje enakih vatlov za vse članice in bo podvržen tudi presoji evropskega sodišča. "Se pravi, ne bo ostal grenak priokus, da gre tukaj za neko politično arbitriranje," je dejal. Evropska komisija ima zdaj po premierjevih besedah nalogo, da različna akta spravi v takšen medsebojni odnos, da bo mehanizem deloval. Članice imajo uredbo o pogojevanju za zaščito proračuna Unije in sklepe vrha, ki opredeljujejo današnji kompromis. Poleg tega bo komisija pripravila usmeritve za uporabo mehanizma pogojevanja, pri čemer bo upoštevala sklepe in odločitev sodišča." Kar se tiče celotnega mehanizma, ne bo nobene pretirane časovne zamude. Vemo, kako poteka črpanje evropskih sredstev," je še povedal Janša.

Sorodna novica Na urgenco se vedno več bolnikov vrača zaradi zapletov po prebolelem covidu-19

Veliko tveganje tudi božični in novoletni prazniki

Voditelji članic Unije so sicer v četrtek v Bruslju izmenjali izkušnje glede pandemije. Slika je optimistična, ker je zaradi cepiv, ki prihajajo, luč na koncu predora, obenem pa bosta prihodnja dva meseca zaradi vremenskih razmer zelo zahtevna. Veliko tveganje so tudi božični in novoletni prazniki, zato se večina držav odloča za zaostrovanje ukrepov v tem času, je povzel Janša.

Prvo, Pfizerjevo cepivo bo po Janševih besedah na voljo najpozneje 27. decembra, verjetno že prej. Glavni razlog, da so cepivo v Veliki Britaniji že odobrili, v EU-ju pa ne, je po njegovih navedbah zapleten postopek verifikacije, saj v širšem okviru Evropske agencije za zdravila (Ema) sodelujejo nacionalne agencije, ki potrebujejo strokovno soglasje, in trenutno manjka še soglasje dveh držav.

Bo pa tako Evropa dobila 100-odstotno preverjeno cepivo, kar pomeni, da bo varnost praktično 100-odstotna, je poudaril. Članice so se sicer dogovorile, da bodo cepivo vse dobile v istem času, da bodo cepiti začele v istem dnevu oziroma tednu in da se bo razdelilo sorazmerno glede na število prebivalcev.

Sorodna novica Vlada podaljšala večji del ukrepov, morebitne spremembe napovedane za soboto

Drugo cepivo na voljo do sredine januarja

Najpozneje do sredine januarja bo po Janševih besedah na voljo tudi drugo cepivo, tako da lahko v prvi polovici januarja računamo na začetek cepljenja najbolj rizičnih skupin v vseh državah EU-ja z dvema preverjenima cepivoma. Ker pa cepiv na začetku ne bo dovolj, bo verjetno treba vsaj nekatere ukrepe obdržati do sredine prihodnjega leta.

Premier je opozoril še na neznanke glede imunosti, nujnosti uporabe hitrih testov v zdravstvu, pri negi starejših, kritični infrastrukturi in zelo verjetno tudi v šolstvu ter podatek, da je za odpravo nevarnosti virusa potrebna 70-odstotna precepljenost po vseh članicah Unije.

Spomnil je tudi, da v Sloveniji od ponedeljka deluje aplikacija, na podlagi katere se lahko vsak prijavi k cepljenju. Ta prijava bo upoštevana kot vrstni red, torej prej se nekdo prijavi, prej bo na vrsti za cepljenje, če ne spada v rizično skupino, je dejal.

OZS: V soboto bomo vztrajali pri svojih zahtevah glede odprtja dejavnosti

Vodstvo OZS-ja bo vztrajalo pri svojih zahtevah glede odprtja dejavnosti. Foto: BoBo
Vodstvo OZS-ja bo vztrajalo pri svojih zahtevah glede odprtja dejavnosti. Foto: BoBo

Pred sobotnim posvetom s predsednikom vlade na Brdu pri Kranju pa so se znova oglasili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer poudarjajo, da bodo vztrajali pri njihovi zahtevi za takojšnje odprtje storitvenih dejavnosti. Po njihovih navedbah je dejstvo, da se epidemiološka slika kljub večtedenskemu zaprtju številnih dejavnosti ne izboljšuje, poleg tega pa se je v tem času povečalo delo na črno, kjer je zaradi neupoštevanja zaščitnih ukrepov večje tveganje za prenos okužb.

"Če ukrepi ne delujejo, je treba ubrati drugačen pristop. Z zapiranjem dejavnosti še dodatno spodbujamo delo na črno, posledično pa je tudi vse več okužb. Bolje je torej odpreti dejavnosti in obrtnikom ter podjetnikom dovoliti opravljati svoje delo pod strogim nadzorom nad upoštevanjem zaščitnih ukrepov," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

Ob tem opozarjajo, da ne gre več zgolj za zdravstveno in gospodarsko krizo, temveč tudi za psihološko krizo. "Duševne stiske med obrtniki in podjetniki, ki zaposlujejo več kot 350 tisoč oseb, so iz dneva v dan večje. Prav tako stiske doživljajo zaposleni, saj številni živijo v strahu pred izgubo delovnega mesta, številni pa so zaradi kriznih razmer v malem gospodarstvu službo že izgubili. Po zadnjih podatkih je število brezposelnih novembra letos poskočilo za 16 odstotkov v primerjavi z novembrom lani," so še zapisali v OZS-ju.

Združenje delodajalcev poziva k enotnemu in odgovornemu ravnanju političnih strank

V Združenju delodajalcev Slovenije pa so pred napovedanimi sobotnimi posveti vse politične predstavnike pozvali k odgovornemu in enotnemu ravnanju, ki je edina pot do rešitev v korist tako državljanom, zdravstvenemu sistemu in gospodarstvu.

Ob tem so poudarili, da je vlada v zadnjih mesecih z ukrepi iz protikoronskih svežnjev uspešno prispevala k ohranitvi velikega dela delovnih mest v gospodarstvu, s tem pa vzdrževala socialno varnost in hkrati preprečevala zlom zdravstvenega sistema. "Niso pa dovolj le napori posameznih deležnikov v iskanju skupnih rešitev, kjer pa se nato vršijo dvomi in pritiski, ki vlivajo nezaupanje v sprejete ukrepe, temveč je nujna enotnost in podpora vseh deležnikov za uspešno prebroditev krize." Politična nestabilnost namreč ne pušča za seboj zgolj političnih posledic, temveč posledice na državljanih, podjetjih in vseh sistemih, ki jih v tem trenutku neutrudno skušajo obdržati pri močeh, so še dodali.

Janša: Industrije ne bomo ustavili