Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Poslanec SAB-a Andrej Rajh je predsednika vlade vprašal, kako namerava skrajšati čakalne vrste in poskrbeti za dostopnost in pravočasnost oskrbe vseh bolnikov, ne le covidbolnikov.

Zaradi pandemije covida-19 so se številne zdravstvene dejavnosti po premierjevih besedah ustavile tudi v državah, ki so bolj razvite od Slovenije. Epidemija je v Sloveniji trajala relativno malo časa, a je res povzročila tudi nekatere težave v dostopu do zdravstvenih storitev, je povedal. Vse to se po njegovih besedah lahko ponovi, če ukrepi za preprečevanje novega koronavirusa ne bodo upoštevani, je posvaril. Prva žrtev bo po njegovem mnenju zdravstvo, ker bo več potreb po obravnavi bolnikov s covidom-19.

"Smo v resni situaciji, ko je razprava o tem dobrodošla," je dejal. Po njegovih besedah pa ne drži, da vlada v tem času ni reagirala, saj je bilo zdravstvu namenjenih več kot 210 milijonov evrov. Tudi v petem protikoronskem svežnju bodo predlagani ukrepi, da bi preprečili take situacije, kot so bile spomladi. Sredstva pa bodo tudi za krajše čakalne vrste, je zagotovil. Če v drugem valu ne bo take zasedenosti, se bodo čakalne dobe po njegovih besedah začele skrajševati ne glede na covid.

Vlada bo sveženj obravnavala še ta teden. Storili bodo vse, da se spomladanska situacija ne ponovi, je pa to odvisno od vseh nas, je poudaril. Strinjal se je tudi, da posledice pomladne epidemije ni mogoče meriti le v statističnih podatkih, ampak so tudi stranske posledice.

"Vse bomo naredili, da se bomo temu izognili," je zagotovil. Sredstev bo dovolj, težava pa sta organizacija in zmogljivosti, je poudaril. Pojasnil je, da obe težave naslavljajo.

V DZ-ju opozorila o nedostopnostih zdravstvenih storitev

Vsaka bolnišnica ve, kje so rezerve

Podobno kot Rajh je predsednika vlade spraševala tudi poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik. Programi odpadajo, ljudje pa umirajo, je dejala. Poslanka meni, da je treba krepiti javni sistem, ne zasebnega.
Za jesensko obdobje je pripravljen načrt za vse zdravstvene ustanove, ki ga spomladi ni bilo, medtem ko zdaj vsaka bolnišnica ve, kje so rezerve in kako ravnati, je zagotovil Janša. Je pa res, da rezerv ni veliko, je priznal. Po njegovih besedah ni nobene dodatne zdravniške ekipe, rezerve pa so se oblikovale tako kot spomladi ljudje prihajajo z manj nujnih programov na nujnejše.

Po njegovih besedah si je treba prizadevati, da bo okuženih čim manj, ljudi spodbujati, da si naložijo aplikacijo, da se ne združujejo v velikih skupinah. Prizadevajo si, da se čakalne vrste ne podaljšujejo, podaljšale pa so se za toliko časa, kolikor se spomladi niso izvajale.

Glede podpore javnega zdravstva pa meni, da je beseda javno zdravstvo zlorabljena že leta. "Bolj se govori, kako se podpira javno zdravstvo, bolj se beži iz njega," je dejal. Pojasnil je, da se bodo lotili problema tam, kjer dejansko obstaja, saj kadra ni. EU namreč pomeni tudi skupen prostor, kjer lahko iščeš delo in greš tja, kjer si bolje plačan, je spomnil.

Jelinčič zanima status priseljencev

Premier Janez Janša je na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS) o statusu priseljencev iz tretjih držav in njihovih socialnih transferjih spomnil, da koalicijska pogodba predvideva reformo socialnih transferjev. Tudi z novelo zakona o tujcih bo mogoče popraviti luknjičaste predpise, meni. Zavzel se je še za nadzor nad prijavljenimi bivališči.

Janša ne more razumeti, kako lahko na nekaterih upravnih enotah na naslovih, kjer je prijavljenih že sto, vpisujejo kraj bivališča za dodatne ljudi. Na večini upravnih enot tega sicer ni, izstopa pa mariborska, je povedal. Tu bo moralo pristojno ministrstvo izvesti dodaten nadzor, je prepričan.

Po njegovih besedah so problematični primeri, kjer je na stotih ali dvestotih kvadratnih metrih prijavljenih na stotine ljudi. Tu gre tudi za izkoriščanje nastanjenih, saj morajo lastnikom nepremičnine veliko plačati. Za inšpekcijo to ni tako težka naloga, da jo reši, saj se da veliko odkriti že s primerjavo podatkov, je pojasnil.

Janša: Vlada bo storila vse, da se spomladanska situacija ne ponovi

Janša o dvoodstotni izredni uskladitvi pokojnin

Zadnje poslansko vprašanje je premierju Janezu Janši zastavil Jurij Lep iz DeSUS-a. Izrazil je upanje, da bo na tej seji DZ-ja sprejel njihov predlog za dvoodstotno izredno uskladitev pokojnin. Janša je dejal, da predlog predvideva zmanjševanje zaostanka pri izplačilu pokojnin zaradi gospodarske krize po korakih, tako da ga bo po njegovem mnenju mogoče izvesti.

Na poslančevo vprašanje glede izplačila premalo izplačanih sredstev za pokojnine v celoti, saj je trenutno neizplačanih še 5,6 odstotka sredstev, pa je premier poudaril, da bo drugo leto glede na ekonomske napovedi leto rasti in bodo tako lahko naredili večji korak v smeri, ki jo pričakujejo v DeSUS-u. Če se bo zaradi novega koronavirusa jeseni delno ponovila situacija iz pomladi in bo potrebna še dodatna solidarnost, bo ta tudi za upokojence izplačana v višini, ki jo bo mogoče zagotoviti, je poudaril.

Glede obravnave zakonov o dolgotrajni oskrbi in o demografskem skladu, ki je poslanca prav tako zanimala, pa je povedal, da javna razprava o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi še poteka. Predlog zakona o demografskem skladu pa bo vlada obravnavala ta teden, je napovedal. Po usklajevanju z Ekonomsko-socialnim svetom, z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Mladinskim svetom bodo vnesli morebitne popravke, potem pa zakon vložili v DZ.

Predvideno je, da se bo del sredstev iz nacionalnega demografskega sklada uporabljal tudi sproti, da se izboljša položaj pokojninskega sklada oziroma upokojencev. Z vidika splošne pravičnosti bi bilo namreč zelo krivično, če bi sklad zgolj bogatili naslednjih 30 let, šele potem pa ga začeli uporabljati, je prepričan. "To bi pomenilo, da generacija, ki je to premoženje ustvarila, od tega premoženja ne bi imela nič," je pojasnil.

Napoved izločitve storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema

Premier Janez Janša je v odgovorih na poslanska vprašanja napovedal tudi začetek pogajanj za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema in za vzpostavitev novih pogojev. "Če ta problem ne bo rešen, bo slovensko zdravstvo ne glede na to, koliko sredstev se bo kam namenilo teoretično, še za stopnjo nižje pri čakalnih vrstah," je posvaril. Na ministrstvu za javno upravo so na vprašanja, kaj natančno pomeni omenjena izločitev storitvenih delov javnega sektorja, odgovorili le, da k razpravi predsednika vlade nimajo česa dodati.

Da je omenjena izločitev mogoča vsaj v zdravstvu, pa je dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Po njegovih pojasnilih so dogovorjeni, da ministrstvo skupaj s sindikatom zdravnikov Fides ustanovi delovno skupino, ki bo poskušala priti do drugačnih meril za nagrajevanje. "Kar pa seveda ne pomeni, da bi v tem trenutku do višjega nagrajevanja dejansko tudi prišlo. Govorimo predvsem o vsebinskih rešitvah, ker – kot je bilo rečeno – je tudi sindikat pripravljen, če bi do tega prišlo, počakati nekaj časa z zahtevami po drugačnih plačilih. Absolutno pa ne želim več čakati z odlaganjem teh problemov v neko nedorečeno prihodnost," je dejal Gantar. Delovna skupina bo po njegovih pojasnilih iskala rešitve, kako dejansko narediti stimulativen sistem plačevanja, ki je po Gantarjevem mnenju nujno potreben.