Foto: EPA
Foto: EPA

Dnevnikova javnomnenjska raziskava Vox populi kaže, da so uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nekoliko bolj naklonjeni moški kot ženske, predvsem pripadniki mlajših populacij (do 30 let in do 45 let) ter višje in visoko izobraženi. Skladno s tako porazdelitvijo s tem projektom soglašajo tri četrtine volivcev Levice, dve tretjini volivcev Gibanja Svoboda, polovica volivcev SD-ja, četrtina volivcev SDS-a in komaj 15 odstotkov volivcev Nove Slovenije.

38,5 odstotka vprašanih meni, da bi morali o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja odločati na referendumu. Da ta ni potreben, meni 55,2 odstotni delež vprašanih, od tega 74 odstotkov volivcev SD-ja, 64 odstotkov volivcev Gibanja Svoboda, 60 odstotkov volivcev Levice, a samo 32 odstotkov volivcev SDS-a. Večina volivcev te stranke, 58 odstotkov, meni, da je referendum potreben.

Na vprašanje, čigavo mnenje bi najbolj upoštevali, če bi se odločali o tem, da bi to pravico uporabili in prostovoljno končali svoje življenje, je 61,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi se o tem odločili avtonomno. Zdravnikovo mnenje bi upoštevalo 26 odstotkov vprašanih, 5,6 odstotka pa bi upoštevalo mnenje svojcev. 6,3 odstotka se jih ni opredelilo.

Mlajši anketiranci so nadpovprečno pogosto navajali, da bi upoštevali mnenje zdravnika (39 odstotkov) ali svojcev (osem odstotkov), v starostni skupini nad 60 let pa jih je le 18 odstotkov navedlo, da bi upoštevali zdravnikovo mnenje, kar 77 odstotkov pa, da bi se odločili avtonomno.

Največja podpora splavu in jedrski energiji

Raziskava je tokrat vsebovala tudi vprašanja glede stališč do smrtne kazni, splava, gradnje jedrskih elektrarn, umetne oploditve samskih žensk in spremembe spola. Splav podpira 69,3 odstotka vprašanih, gradnjo jedrskih elektrarn 69,2 odstotka, umetno oploditev samskih žensk pa 61,8 odstotka vprašanih. Precej nižjo podporo imata smrtna kazen (28,4 odstotka) in sprememba spola (36,2 odstotka).

Ljudje, ki podpirajo uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, prevladujoče ne podpirajo smrtne kazni (53 odstotkov), podpirajo pa pravico do splava (89 odstotkov), umetno oploditev samskih žensk (77 odstotkov), spremembo spola (52 odstotkov) in gradnjo jedrskih elektrarn (70 odstotkov). Med ljudmi, ki uzakonitve ne podpirajo, je 73 odstotkov nasprotnikov smrtne kazni, polovica jih nasprotuje pravicama do splava in do umetne oploditve samskih žensk, druga polovica pa obe omenjeni pravici zagovarja, poroča Dnevnik.

Manj kot četrtina anketiranih meni, da je vlada uspešna

Delo vlade kot uspešno ocenjuje le še 24,4 odstotka vprašanih, kar 70,3 odstotka pa jih meni, da je vlada neuspešna, kažejo rezultati raziskave Vox populi za Dnevnik. Stagnira tudi podpora političnim strankam. Marca so vse približno tam, kjer so bile februarja, edino Gibanje Svoboda je presenetljivo zaznalo skok navzgor.

SDS bi volilo 23,1 odstotka vprašanih (februarja 24 odstotkov), za Gibanje Svoboda pa bi glasovalo 14,1 odstotka anketirancev (februarja 10,7 odstotka). Na tretjem mestu je NSi s 6,1 odstotka podpore (februarja 6,3 odstotka). Sledita Levica, ki jo podpira 4,8 odstotka vprašanih (februarja 5,9 odstotka), in SD, ki ima 4,1-odstotno podporo (februarja 3,9 odstotka). Velik odstotek volivcev ostaja neopredeljen.

Največ anketirancev pa je navedlo, da bi volilo druge stranke. Ob upoštevanju opredeljenih volivcev anketa kaže, da bi SDS v parlamentu zastopalo 39 poslancev, 24 bi jih imela Svoboda, 10 NSi, osem Levica in sedem SD. To pomeni, da bi imel SDS v koaliciji z NSi-jem v državnem zboru udobno večino. Če bi NSi vztrajal pri tem, da s SDS-om noče v vlado, pa bi imeli pri oblikovanju vladne koalicije kar zanimivo težavo, navaja Dnevnik.

Na lestvici priljubljenosti so tokrat opazni premiki samo na vrhu lestvice, kjer sta mesti zamenjala predsednica republike Nataša Pirc Musar in poslanec SDS-a Anže Logar. Pirc Musar se je z opazno boljšo oceno kot februarja uvrstila na vrh lestvice, pretekli mesec vodilni Logar, ki je tokrat ocenjen za spoznanje slabše, pa je na drugem mestu. Na tretjem mestu ostaja kočevski župan Vladimir Prebilič. Sledijo evropska poslanka Ljudmila Novak, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, predsednik NSi-ja Matej Tonin, ljubljanski župan Zoran Janković, poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj in predsednik SDS-a Janez Janša.

Javnomnenjski raziskavi je med 11. in 14. marcem za časopis Dnevnik opravila agencija Ninamedia na vzorcu 700 polnoletnih oseb.