Foto: BoBo
Foto: BoBo

Opozoril je, da sta generalni direktor TV Slovenija in v. d. direktorja TV Slovenija na sestankih dejala, da se programska shema ni bistveno spremenila.

"Opozorila ostajajo. Predlog PPN-ja za leto 2022 posega v ključne oddaje, nekatere ukinja ali pa se selijo na druge programe. Načrt je nedorečen, predvsem pa je nejasno, kako bi ga lahko ob najboljši volji sploh realno izvajali, kar še posebej velja za obsežne programske sklope na 2. programu TV Slovenija, kjer do zdaj nismo predvajali premiernih informativnih oddaj," je dejal Bergant.

"Ob tem predlagane spremembe ne rešujejo tistega, na kar se sklicujejo predlagatelji PPN-ja, problema gledanosti. Informiranje ni edino, a je zagotovo eno ključnih poslanstev evropskih radiotelevizijskih servisov, pri čemer kriterij gledanosti ni in ne sme biti edini in tudi ne glavni. Na gledanost sicer vplivajo različni dejavniki, kakovost vsebine, frekvenca pojavljanja, čas objave, tradicija oddaj, promocija vsebin in navsezadnje gledanost predhodnih oddaj. Žal predlog PPN-ja glede tega ne ponuja smiselnih rešitev," je dejal in poudaril, da se zaposleni v informativnem programu sprememb ne bojijo. "Želimo si delati še več, v boljših razmerah in bolj organizirano," je poudaril.

Kolektiv informativnega programa: PPN siromaši ponudbo; Areh: Ne krčimo zunanjepolitičnih vsebin

"Veliko je odvisno od nas samih, zaskrbljeni pa smo, ker predlagane rešitve tega ne omogočajo. Predlagatelji celo govorijo o eksperimentu. Menimo, da čas, ko ima RTV Slovenija zaradi različnih vzrokov, zunanjih in notranjih, finančne težave, ki bodo po napovedih še večje, ni primeren za eksperimentiranje, ampak za osredotočenje na to, kar znamo in kar imamo v doslej prepoznavnem obsegu." Dodal je še, da vsem ponujajo roko sodelovanja.

"Ne gre za posameznike, ne gre za politiko, v bistvu ne gre za problem v komunikaciji. Gre za nepremišljen in neusklajen načrt," je dejal Bergant.

Javnost bo prikrajšana za kakovostne, bolj specializirane vsebine

"Naše sporočilo je preprosto: krčenje vsebin Informativnega programa in njihov premik na drugi program po našem mnenju slabita vlogo in poslanstvo javne RTV, naš program, našo novinarsko ekipo pa pomika na obrobje relevantnosti v slovenski družbi. Ne znam si predstavljati super volilnega leta na drugem sporedu naše TV, volilnega večera, Utripa, Zrcala tedna na drugem sporedu TV-ja. Naši gledalci so navajeni, da te vsebine spremljajo na prvem sporedu. To so oddaje z visoko gledanostjo," je opozorila v. d. odgovorne urednice Informativnega programa Manica Janežič Ambrožič.

Ob tem je vprašala, "zakaj se ob sobotah ukinja Dnevnikov izbor, v katerem lahko novinarji dogajanje analitično nadgradijo. Zakaj se ukinja Politično s Tanjo Gobec, oddaja z visoko gledanostjo in odmevnostjo? In zakaj se ukinja Globus, edina oddaja slovenskih televizij o zunanji politiki?"

"Pot, na katero predlagani PPN pošilja naš informativni program, je nesprejemljiva za plebiscitarno večino ustvarjalcev našega programa. To je sporočilo, ki ga ne bi smel spregledati nihče. 134 kolegov glede načrtovanih posegov meni, da so korak v napačno smer," je še dejala in opozorila, da je načrtovano krajšanje in ukinjanje izjemno tvegano početje. "Ne zato, ker bo to oslabilo naš program, ampak bo tudi javnost prikrajšana za kakovostne, bolj specializirane vsebine in informacije o dogajanju doma in na tujem. Spremembe so nujne, vsi to vemo, a o njih se je treba strokovno in profesionalno dogovoriti, jih kadrovsko in produkcijsko uskladiti."

Kolektiv informativnega programa proti PPN-ju

Areh: Zgledovanje po BBC-ju, ZDF-u in ORF-u

Na navedbe se je že odzval v. d. direktorja TV Slovenija Valentin Areh in zatrdil, da se je generalno vodstvo RTV Slovenija pri pripravi predloga Programsko-produkcijskega načrta za prihodnje leto zgledovalo po BBC-ju, ZDF-u in ORF-u. "Informativni program TV Slovenija se nahaja v resni krizi. Večini oddaj že leta pada gledanost, samo Dnevnik in Odmevi so od leta 2003 izgubili kar 250.000 ali polovico nekoč zvestih gledalcev. Zato smo se odločili za spremembe programa in se zgledujemo po oddajah najuspešnejši javnih televizij, kot so BBC, ZDF in ORF. Žal nam je, da del zaposlenih na TV Slovenija nasprotuje vsem predlaganim spremembam, na zadnjem sestanku so celo postavili zahtevo, da se kljub drastičnemu padanju gledanosti ne sme nič spremeniti. Torej, na eni strani množično izgubljamo gledalce, na drugi strani nas pozivajo, naj ne ukrepamo. Mi se s tem ne strinjamo in menimo, da smo dolžni upoštevati predvsem želje in interese gledalcev, ki kot davkoplačevalci financirajo naš program," je zapisal v sporočilu za javnost.

26. 11. 2021

Univerze in raziskovalni inštituti pozvali k ohranitvi oddaje Točka preloma

Ljubljanska, mariborska in primorska univerza ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so uredništvom informativnega programa Televizije Slovenija (TVS) izrazile podporo za ohranitev javnega informativnega programa. Ob tem so vodstvo TV Slovenija pozvale k ohranitvi gospodarske oddaje Točka preloma.

V koordinaciji so po besedah predsednika Gregorja Anderluha zaskrbljeni zaradi informacij, da namerava vodstvo TVS ukiniti gospodarsko oddajo Točka preloma. "Če so te informacije točne, pozivamo vodstvo, naj ta predlog umakne," sporočajo.

Ob tem navajajo, da je Točka preloma na slovenskih televizijah edina tovrstna analitična gospodarska oddaja, ki poglobljeno obravnava različne gospodarske, pa tudi z znanostjo, raziskavami in inovacijami povezane teme. Ukinitev oddaje bi bila zato po njihovi oceni nedopustna in škodljiva za slovenski medijski prostor.


Odziv ustvarjalcev oddaje Globus

Razočarani smo prebrali odziv v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentina Areha na odprto pismo strokovne javnosti za ohranitev oddaje Globus, ki je do 97 podpisnikov pisma in ustvarjalcev oddaje, ki je na sporedu Televizije Slovenija od leta 2007, ko je nasledila Svetovne izzive, žaljiv.

Navedbe v odprtem pismu niso neresnične, saj je v predlogu PPN-ja za leto 2022 jasno zapisana ukinitev oddaje Globus. Da se ukinja le ime oddaje, kot navaja v. d. direktorja, ne drži. Vsebina novih polurnih oddaj (Poročila ob 20. in 21. uri na drugem programu TV Slovenija) po besedah v. d. direktorja Areha na srečanju z zaposlenimi ne bo izključno zunanjepolitična. V. d. direktorja v odzivu navaja, da bo po novem na voljo 2160 minut zunanjepolitičnih vsebin na leto, ki bodo gledalcem na voljo vsak delovnik. To pomeni, da bodo imeli gledalci v novih oddajah na 2. programu na voljo slabih 10 minut zunanjepolitičnih vsebin na dan, ki bodo očitno razpršene po 2. programu. Z uvajanjem novih vsebin na 2. programu zaposleni nimamo težav, dejstvo pa je, da gre za program, kjer bo ob športnih dogodkih in – po novem PPN – predvolilnih soočenjih veliko oddaj v letu 2022 tudi odpadlo.

Trditev, da ima Globus najnižjo gledanost v zgodovini, po nam dostopnih podatkih, nikakor ne drži. Ker pa so podatki interne narave jih brez soglasja vodstva hiše ne smemo posredovati širši javnosti.

To, da v. d. direktorja zapiše, da Globus ni nepogrešljiva oddaja, ker oddaje ni na sporedu poleti, pa je le odraz vodstva do ustvarjalcev oddaje, podpisnikov pisma podpore in do gledalcev. Poudarimo, da sprejeti PPN-ji v preteklih letih niso predvidevali oddaj poleti ne pri Globusu, ne pri Tarči, ne pri Točki preloma in tudi ne pri številnih drugih oddajah na TV Slovenija.

Ob koncu bi radi poudarili, da ima Globus, edina zunanjepolitična oddaja na slovenskih televizijah, zvesto občinstvo, naše oddaje predvajajo celo v študijske namene, oddaja pa je leta 2018 dobila tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske dosežke.

Mirovni inštitut se pridružuje pozivom

Mirovni inštitut se pridružuje pozivom programskemu svetu Radiotelevizije Slovenija (RTVS), da ne sprejme predloga programsko-produkcijskega načrta za leto 2022, temveč da pozove vodstvo k pripravi bolj premišljenega, strokovno utemeljenega in znotraj kolektiva usklajenega načrta.

Za korenite spremembe v informativnem programu, na katere je opozoril kolektiv tega programa na Televiziji Slovenija, iz odgovorov vodstva in razpoložljivih informacij ni razvidnih strokovnih razlag in analiz, le sklicevanje na kazalce gledanosti, na finančne težave in površne omembe zgledov oddaj na javnih televizijah v tujini, so zapisali na Mirovnem inštitutu.
Kot raziskovalni zavod, ki že več kot dvajset let v Sloveniji, Evropski uniji in državah, kandidatkah za članstvo v Evropski uniji raziskuje delovanje javnih radiotelevizij in medijsko politiko na tem področju, pozivajo vse relevantne akterje, da krepijo kakovost, neodvisnost in stabilnost delovanja RTVS kot ene izmed najbolj ključnih institucij za delovanje demokracije v Sloveniji. Vendar je iz predlaganih sprememb po navedbah inštituta možno sklepati, da vodstvo, namesto da bi pravico javnosti do obveščenosti krepilo, jo s svojim pristopom omejuje.

Pozivajo, da se mobilizirajo notranji in zunanji kadri in znanje, tudi s pomočjo Evropske radiodifuzne zveze (EBU), če je treba, da se oceni in po strokovni analizi uvede premišljena prenova informativnega programa TVS, če bo tako ocenjeno.



Odziv v. d. direktorja Televizije Slovenija na pismo sodelavcev ZRC SAZU

Valentin Areh je v odzivu med drugim zapisal, da večini oddaj že leta pada gledanost, nobeno prejšnje vodstvo se kljub temu ni odločilo za spremembe, ker se je balo nasprotovanja dela zaposlenih. Mnoge informativne oddaje so letos dosegle rekordno nizko gledanost, vključno z našima najpomembnejšima oddajama Dnevnik in Odmevi, ki sta od leta 2003 izgubili kar 250.000 gledalcev ali polovico deleža vseh gledalcev pred televizijskimi ekrani. Hkrati konkurenčni informativni oddaji 24UR in 24UR Zvečer, komercialne televizije POP TV, dosegata rekordno gledanost. Prav zato smo se odločili za spremembe informativnega programa. Ponosni smo, da se pri spremembah zgledujemo po oddajah najuspešnejših, evropskih javnih televizij kot so BBC News, ZDF in ORF.

Gledalci bodo z novim programom dobili več programa, in sicer 5 ur več izobraževalnih oddaj, 8 ur več oddaj o kulturi, 65 ur več informativnih vsebin, 58 ur več razvedrilnih vsebin, 438 ur več športnih vsebin. Za 63 % bomo povečali dolžino vsebin namenjenim novicam in analizam mednarodnih dogodkov, novicam iz EU in sveta, za 10 % bomo povečali dolžino lokalnih novic. Prav tako smo za 25 % povečali dolžino oddaje za Romsko narodno skupnost in oddaje namenjene drugim narodnim skupnostim v Republiki Sloveniji.

Sporočamo vam, da že več tednov vodimo konstanten dialog z zaposlenimi. Sodelovanje z zaposlenimi iz kulturnega, umetniškega, razvedrilnega in športnega programa je ves čas odlično. Na težave smo naleteli samo v informativnem programu, je še zapisal Areh.

Odziv v. d. direktorja Televizije Slovenija na pismo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč

Novica, da naj bi ukinili oddajo Točka preloma, ni resnična. Ukinjamo zgolj ime oddaje. Omenjeno gospodarsko oddajo selimo v večerni informativni blok na TV SLO 2. Žal mi je, da sem vas spravil v zadrego, potem ko ste naslovili pismo na podlagi nepreverjenih informacij.

Po drugi strani pa je zadeva koristna za vse nas, da se zavemo kako pomembno je v današnjem svetu preverjati informacije, ki jih dobimo. Zadregi bi se lahko izognili, če bi prebrali Programsko produkcijski načrt TV Slovenija za leto 2022, kjer je sprememba jasno razložena, ali pa da bi novico, ki ste jo prebrali, preprosto preverili pri odgovornih na RTV Slovenija.

230 podpisov podpore zaposlenih

Kolektiv informativnega programa TV Slovenija je prejel več kot 230 podpisov podpore soustvarjalcev programov in drugih zaposlenih na RTV Slovenija ter tudi podporo strokovne javnosti, predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij ter posameznikov.

Podporo so že izrekli:
Uredništvo slovenskega programa TV Koper, Svet delavcev RTV Slovenija, Aktiv MMC, Aktiv novinarjev radia Maribor, Kolektiv dopisništva informativnega programa regionalnega centra Maribor.

Odprto pismo je poslalo 97 diplomatov in strokovnjakov za mednarodne odnose, prizadevanja kolektiva podpirajo Društvo novinarjev Slovenije, 77 sodelavcev ZRC SAZU, Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Skupnost slovenskih občin, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenija, Sindikat hrvaških novinarjev, UMANOTERA, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Sindikat novinarjev Slovenije, Koordinacija novinarskih sindikatov RTV, katedre, ki delujejo v okviru Oddelka za komunikologijo Fakultete za družbene vede, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Mednarodni inštitut za tisk (IPI) in sindikat GLOSA.