Marjan Šarec, Luka Mesec, Tanja Fajon in Alenka Bratušek (KUL). Foto: BoBo
Marjan Šarec, Luka Mesec, Tanja Fajon in Alenka Bratušek (KUL). Foto: BoBo

V strankah LMŠ, SD, Levica in SAB Koalicije ustavnega loka (KUL) menijo, da se bo drža DeSUS-a pokazala na prihodnjih glasovanjih. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je namreč po seji izvršnega odbora stranke v sredo sporočil odločitev, da bodo delovali kot zmerna opozicija. Podpirali bodo vladne predloge, ki bodo v skladu s programskimi cilji stranke. Tako DeSUS po njegovih navedbah ne bo članica KUL-a in tudi ne bo podpisal sporazuma o sodelovanju z vlado.

Poslanci DeSUS se danes niso izrekli glede ponovne razdelitve mest po delovnih telesih. To je sicer med drugim pomembno v nadzornih komisijah DZ-ja, kjer ima večino opozicija, med drugim v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). A v tej komisiji DeSUS že zdaj nima svojega člana.

Poleg razdelitve predsedniških in podpredsedniških mest delovnih teles je pomembno tudi podpredsedniško mesto DZ-ja – enega zdaj zaseda poslanec DeSUS-a Branko Simonovič, ter razdelitev ustnih poslanskih vprašanj vladi. Temu naj bi se DeSUS kot opozicijska stranka na seji, ki se bo začela v ponedeljek, po neuradnih informacijah odpovedala.

V koalicijskih strankah o morebitni novi razdelitvi mest glede na status DeSUS-a danes izjav niso dajali. Te teme naj bi se danes dotaknili tudi na neuradnem delovnem sestanku predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča in vodij poslanskih skupin.

Stranka DeSUS ni ne v vladi ne v opozicijskem KUL-u. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Stranka DeSUS ni ne v vladi ne v opozicijskem KUL-u. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

39 "čistih" in "plavajoči posamezniki"

Poslanka LMŠ-ja Jerca Korče je v izjavi novinarjem ugotavljala, da ima opozicija v DZ-ju "čistih" 39 glasov, očitno pa v DZ-ju obstajajo t. i. "plavajoči posamezniki", ki se v danem položaju ne znajo izreči niti glede tega, ali podpirajo politiko vlade Janeza Janše ali ne. Po njenih besedah se bodo očitno izrekli skozi glasovanja. Po mnenju Korčetove imajo sicer več težav pri delovnih telesih. Tako tudi v Knovsu, v katerem opozicija po njenih besedah nima večine, kot bi jo morala imeti. Svojega člana ima tam namreč SNS, ki ima z vlado sklenjen sporazum o sodelovanju.

Podobne očitke je pod vlado Marjana Šarca doživljala Levica, ki je imela s tedanjo vlado sklenjen sporazum o sodelovanju. Levica sicer tedaj ni imela člana v Knovsu.

Koordinator Levice Luka Mesec je za STA danes povedal, da se zavzemajo za nov razrez po delovnih telesih. Ob tem pa je ponovil, da se mora DeSUS odločiti, kje je: "Če reče, da je opozicija, mora tudi glasovati, govoriti in se vesti kot opozicija."

"Sedenje na dveh stolih pač ni nekaj, kar obeta boljše čase v DZ-ju," je v izjavi dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Dodala je, da je to izigravanje demokratičnih postopkov.

"DeSUS – tako vsaj pravijo – naj bi bil del opozicije. Zato pričakujemo, da se skladno s parlamentarno matematiko pozicije v DZ-ju na novo določijo," je za STA dejala predsednica SAB Alenka Bratušek. Izpostavila je mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles. Pričakuje, da bo vodstvo DZ-ja novo razdelitev čim prej predlagalo in da bodo glede na dolgo parlamentarno prakso vse stranke to tudi podprle. "Zelo nepošteno bi bilo od vseh koalicijskih strank, če se bodo pri razdelitvi mest še vedno vedle tako, kot da je DeSUS del njihove kvote," meni Bratuškova. V izjavi novinarjem pa je ocenila, da DeSUS ni padel ne v koalicijo ne v opozicijo, ampak v sredino.

Poslanko SD-ja Bojano Muršič žalosti odločitev DeSUS-a, "da bodo v opoziciji, glasovali pa kot koalicija". Po njenih besedah je to skrajno nenavadno in neokusno. Meni še, da DeSUS tudi ne more biti opozicija, dokler glasujejo kot koalicija.