ministra Matej Lahovnik in Janez Šušteršič, ki trdita, da resnega premisleka o tem, da bi se projekt Teš 6 ustavil, ni bilo.

Komisija proučuje, ali so nosilci javnih funkcij pri projektu Teš 6 ravnali skladno z načeli dobrega gospodarja oziroma ali je kdo neposredno odgovoren za to, da se je cena naložbe od načrta do izvedbe več kot podvojila.

Že v četrtek je pred komisijo stopil Franc Križanič, nekdanji minister za finance v vladi Boruta Pahorja, ki je poudaril, da se vlada ni ukvarjala z obvladovanjem cen projekta. Šele ko se je odprlo vprašanje državnega poroštva za Teš 6, je vlada začela intenzivneje pritiskati na znižanje cene projekta.

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič in nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa sta pred komisijo zatrdila, da po njunem védenju nikoli ni bilo predloga, da se projekt opusti. Šušteršič je ob tem poudaril, da tudi če bi se s takšnim predlogom soočili, bi bila po njegovem mnenju velika večina politike za dokončanje projekta.

Šušteršič: Lobističnih pritiskov ni bilo
"Neke politične volje, ki bi lahko prevladala, da se o projektu še enkrat resno razmisli ali se ustavi, po mojem mnenju ni bilo," je dodal. Spomnil je, da je bil Teš 6 v času, ko je nastopil ministrsko funkcijo že zelo daleč v izvedbi, vmes je prišlo do povišanje naložbe vrednosti. "Odločitev, ki smo jo morali sprejeti, je bila, ali se da poroštvo države," je poudaril in komisijo spomnil, da so zakon za poroštvo v DZ vložili poslanci.

Poudaril je, da z osnovno pogodbo z Alstomom ni bil seznanjen, tako on kot vlada pa sta se v tistem času ukvarjala s tem, kako v zakon za poroštvo vnesti ustrezne varovalke.

Šušteršič je poudaril, da brez poroštva ne bi bilo tudi posojila Evropske investicijske banke (EIB), vendar je dejal, da bi bil projekt vseeno dokončan, saj je imel veliko politično podporo. Ker bi morali najti druge vire financiranja, bi bil projekt še dražji.

Pojasnil je, da sta bila na eni strani zakon o poroštvu in dokumentacija, ki je dajala določene obveze, na drugi strani pa občutek, da s tem projektom nikoli ni bilo vse v redu. Poudaril je težavnost odločitve za podporo poroštvu, saj je razmišljal, da pogodbe o poroštvu ne bi podpisal. Ko se je ugotovilo, da pogoji niso izpolnjeni, bi država po mnenju Šuštaršiča lahko odstopila od poroštva.

Šušteršič je ob koncu zaslišanja komisiji zagotovil, da se v vsem času nikoli ni srečal z lobističnimi pritiski, bilo pa je veliko javnih in političnih razprav o projektu.

Vlada projekta ni mogla ustaviti, ker bi šlo za politično vmešavanje
Podobno kot Šušteršič je pred komisijo zatrdil tudi Lahovnik, in sicer, da na sejah vlade nikoli ni bilo predloga, da se Teš 6 ustavi ali opusti. Kot se spominja, tudi na sejah nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Teša, v času, ko je bil v vladi Boruta Pahorja minister, ni bilo predloga, da bi se projekt opustil.

Spomnil je, da bila ob nastopu Pahorjeve vlade pogodba z Alstomom že podpisana, po zamenjavah nadzornikov in poslovodstva HSE-ja pa so začeli dobivati vpogled v projekt. Lahovnik je takrat pisal tudi Komisiji za preprečevanje korupcije, od HSE-ja pa je zahteval, naj vso dokumentacijo posredujejo komisiji. Poleg tega je januarja 2010 vladi predlagal, da zahteva od poslovodstva HSE-ja, naj ji predloži vse informacije o Tešu 6, mesec dni pozneje pa je od HSE-ja zahteval še, da tuji izvajalec presodi smotrnost Teša 6.

Vlada je po njegovih besedah od HSE-ja pridobila vrsto dokumentov, vendar projekta ni mogla ustaviti, ker bi šlo za politično vmešavanje. Glede na odločitve, ki so jih sprejemali v HSE-ju, pa Lahovnik ni imel občutka, da bi želeli ustaviti projekt, ampak ga spraviti v obvladljive okvire.

Lahovnik je dejal, da se je pri vrednosti naložbe zavajalo
"V celoti prevzemam politično odgovornost za energetsko politiko v svojem mandatu," je poudaril in dodal, da je ta temeljila na spodbujanju obnovljivih virov energije. "Ne prevzemam pa odgovornosti za vodenje posameznih naložb družb," je poudaril in dejal, da je tu odgovornost, tako kazenska kot odškodninska, po zakonu o gospodarskih družbah jasna.

Dodal je, da Teša 6 ne more označiti kot strankarskega projekta, saj se je izvajal na ravni HSE-ja in Teša. Prav tako je poudaril, da se v poslovanje družb ni vmešaval, vendar da zdaj, ko gleda nazaj, ugotavlja, da bi se mogoče kdaj moral.

Lahovnik je komisiji pojasnil, da ni vedel, da se 25 milijonov evrov, namenjenih za rezervacijo oz. čakalno vrsto pri Alstomu, ne šteje v kupnino, in je bil presenečen, ko je pozneje videl, da gre za potopljeni strošek.

Nekdanji minister se je dotaknil tudi cene premoga, ki naj bi bila 2,25 evra za gigadžul in ki naj bi jo do leta 2015 dosegli. Če dobiš dokument, da bo cena takšna, potem dokumentu pač verjameš, je dodal. Lahovnik sklepa, da je bila tukaj zagotovo "figa v žepu". Po njegovem mnenjuje bilo zavajanje tudi pri vrednosti naložbe.