V Levici bodo zaradi širjenja lažnega manifesta podali več ovadb.

Eden od glavnih motorjev širjenja sovraštva in nestrpnosti različnih skupin, ki v državi dosega kritično točko, je po mnenju Levice stranka SDS. "Njena dejanja gredo onkraj vseh meja, ki jih še dojamemo kot osnovne temeljne okvire demokracije. To se je v zadnjih mesecih eklatantno izkazalo z napadi na opozicijo in na Levico," je dejal Matej T. Vatovec. V Levici so se zato odločili, da za obrambo temeljnih demokratičnih vrednot uporabijo razpoložljiva pravna sredstva in na tožilstvo vložijo kazensko ovadbo zoper več storilcev zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj.

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin vlagajo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, zaradi ponareditve t. i. manifesta, ki naj bi pripadal Levici. Po mnenju Levice je neznani storilec to storil za namene javnega spodbujanja sovraštva, ki temelji na političnem prepričanju, tako da bi lahko ogrozil javni red in mir z uporabo zmerjanja in žalitev. Izmišljeni manifest so nato, kot je spomnil Vatovec, verižno in kontinuirano objavljali spletni portali, povezani s SDS-om. Izdajateljem in njihovim odgovornim urednikom v Levici zaradi poobjavljanja ponarejenega dokumenta z namenom diskreditacije Levice tako očitajo sum storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva. Med ovadenimi so izdajatelji in odgovorni uredniki portalov in medijev V Fokusu, e-Maribor, Nova24TV in Demokracija.

V Levici so ovadili tudi stranko SDS, ki je ponarejeno listino uporabila kot pravo in nato z navedbami v svojem programskem dokumentu javno spodbujala sovraštvo, je razvidno iz kazenske ovadbe. S tem in z zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi razpravljali o programu Levice, so v SDS-u po Vatovčevih besedah nadaljevali orkestriran napad na političnega konkurenta.

Matej T. Vatovec. Foto: BoBo
Matej T. Vatovec. Foto: BoBo

Vatovec prepričan, da je šlo za koordinirano in naklepno dejanje

V Levici so prepričani, da so v medijih vedeli za nepristnost dokumenta in da gre za naklepno dejanje. Kot je poudaril Vatovec, je naveza različnih ljudi skušala doseči javno spodbujanje sovraštva na temelju osebne okoliščine, konkretno političnega prepričanja. "Gre za napad na Levico, njene člane, simpatizerje, volivce in vse, ki delijo njene vrednote," je dejal in dodal, da so dejanja ovadenih v nasprotju z načeli pluralne družbe in demokracije.

Prvemu možu policije Antonu Olaju pa očitajo zlorabo uradnega položaja, tako da se je, sklicujoč se na ponarejeno listino, zavzel za uvedbo predkazenskega postopka zoper Levico zaradi suma kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. S tem je po eni strani SDS pridobil premoženjsko korist v obliki izvajanja dodatnega, poleg medijskega še represivnega pritiska na politično konkurentko, obenem pa je povzročil škodo ugledu, časti in dobremu imenu stranke Levica.

Branko Grims (SDS). Foto: BoBo
Branko Grims (SDS). Foto: BoBo

Grims: Razprava o programu Levice v DZ-ju bi bila priložnost, da se ogradijo od nekaterih navedb

Poslanec SDS-a Branko Grims je v odzivu na ovadbo, ki so jo zoper SDS zaradi suma sistematičnega širjenja neresnic vložili v Levici, poudaril, da bi Levica lahko določene navedbe zanikala ali se od njih ogradila v okviru izredne seje DZ-ja, ki so jo zahtevali v SDS-u in NSi-ju. Namesto tega pa so podprli neustavno odločitev, da seje ne bo.

Poslanec SDS-a Branko Grims vztraja, da Levica v svojem programu "očitno grobo krši okvir slovenskega ustavnega reda". Zato so skupaj s poslanci NSi-ja tudi predlagali, naj se o tem opravi razprava v DZ-ju in v sklepu tudi predlagali, da na to DZ opozori pristojne institucije.

Sorodna novica V Levici takšno odločitev pričakovali. SDS: Občutek imamo, da nas želijo utišati.

"V razpravi v DZ-ju bi se lahko Levica brez težave, če se od katere od teh stvari, ki smo jih navedli v zahtevi, želi ograditi, tudi ogradila in navedla argumente za to. Pa tega ni storila. Nasprotno, pozdravili so očitno grobo protiustavno ravnanje predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča," je navedel Grims in spomnil, da Zorčič seje, ki so jo zahtevali, ne želi sklicati.

Ob tem je bil Grims oster do te Zorčičeve poteze in je dejal, da "ni pravno neuka oseba, zato dobro ve, da mu 85. člen ustave niti slučajno ne daje take pravice, da bi igral nekega cenzorja glede vsebin, zaradi katerih skliče ali ne skliče seje, in se pri tem sklicuje na take smešne stvari, kot je mnenje neke pravne službe, ki nikogar ne zavezuje". Po njegovih besedah je Zorčič v skladu z ustavo izredno sejo, ki jo zahteva najmanj četrtina poslancev, dolžan sklicati.

Ker pa je Zorčič po njegovih besedah "naklepno grobo kršil ustavo", smo "zdaj v situaciji, zaradi katere se pritožuje Levica", ko pravi, da nima možnosti, da bi pojasnila, da se želi ograditi od določene navedbe.

Zorčič je s svojim ravnanjem po njegovi presoji "razpravo iz parlamenta prenesel nekam drugam, očitno mu ustreza ulica, in s tem se ne moremo strinjati".

Ob tem je Grims dodal še, da je njihova zahteva utemeljena na citatih programa Levice, snetih z njihove spletne strani, medtem ko se v Levici pri današnjih očitkih "koncentrirajo samo na tisto, na kar smo dodatno opozorili in za kar smo tudi navedli, da ni njihovo primarno delo", so ga pa "njihovi veselo širili, dokler nismo na to opozorili", nato pa so se od tega ogradili.

Na vprašanje, kdo je avtor tega manifesta, pa je Grims ponovil, da "če bi bili za to, da se opravi razprava v DZ-ju, bi se lahko o tem pogovorili".

Olaj zavrača politizacijo policije

Generalni direktor policije Anton Olaj je glede kazenske ovadbe poudaril, da kategorično zavrača vsakršne očitke o politizaciji policije. "V policiji smo navajeni burnih odzivov na naše delo, vendar pa naj izpostavim, da le-to temelji zgolj in edino na nalogah, ki nam jih nalaga veljavna zakonodaja," je še zapisal Olaj in dodal, da je za ovadbo sicer izvedel iz medijev, zato jo bo lahko komentiral šele, ko se bo seznanil z njeno vsebino in jo preučil.

Levica ovadila SDS