Posvetovalni referendum o dohodninskem zakonu je zahtevala stranka Levica. Foto: BoBo
Posvetovalni referendum o dohodninskem zakonu je zahtevala stranka Levica. Foto: BoBo

"O zakonu bi morali odločati ljudje, poleg tega bo več časa za temeljit pogovor," je zahtevo za posvetovalni referendum pojasnil koordinator stranke Levica Luka Mesec.

Sorodna novica Poslanci še niso odločali o dohodninskem zakonu, Levica zahteva referendum

Mesec je o predlogu novele zakona o dohodnini, s katero naj bi že 1. januarja 2022 bilo kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, dejal, da gre za enega najškodljivejših zakonov te vlade pred volitvami. "Takega zakona se ne bi smelo sprejemati pred volitvami, ampak bi morala biti odločitev prepuščena naslednji vladi, kakršna koli že bo," je dejal.

Med predlogi so postopno zvišanje splošne olajšave pri dohodnini do leta 2025 in znižanje stopnje davka v najvišjem davčnem razredu, pa tudi znižanje obdavčitve dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšanje časa, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Vlada prav tako predlaga davčno razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem.

Mesec je opozoril, da se s predlaganimi rešitvami vrta 800-milijonska luknja v proračun, nagrajuje pa en odstotek najbolje plačanih v državi. "Vlada običajnim zaposlenim ljudem meče drobtine, debele kose pa reže tistim na vrhu," je bil slikovit.

Luka Mesec, Levica. Foto: Matej Grah/DZ
Luka Mesec, Levica. Foto: Matej Grah/DZ

Povprečnežem drobtinice, bogatim "debeli kosi"

"Nekdo s tisoč evrov bruto plače bo naslednje leto dobil 13 evrov več na mesec, nekdo z 10.000 evrov bruto plače pa 130 evrov več. Upokojenec s 1000 evrov pokojnine ne bo dobil nič, upokojenec s 3000 evrov pokojnine pa 150 evrov," je Mesec povzel bistvene predlagane rešitve.

Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v obravnavo v DZ na začetku maja in na oktobrski seji je ob obstrukciji večjega dela opozicije uspešno prestal prvo obravnavo. Drugo obravnavo so poslanci opravili v torek, ko mu je znova nasprotoval večji del opozicije. Dejan Židan (SD) je denimo opozoril, da manj pobranih davkov pomeni revnejšo državo, manj sociale in manj solidarnosti, zato bi ga morali zavrniti.

Finančni minister Andrej Šircelj je v razpravi zatrjeval, da se bodo z uveljavitvijo novele zakona neto plače vsem delavcem povečale. S tem se bo tudi povečala konkurenčnost in zagotavljala vzdržna gospodarska rast. Poudarjal je, da razbremenitve pri davkih omogoča rast davčnih prihodkov. Teh se je letos do novembra v proračun steklo 19,8 odstotka več kot pred letom in tudi 5,7 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019.